Brecelj 15 litrov refoška zamenjal za kolut žice

Marko Brecelj je danes v Kopru na performirani konferenci Z litri do metrov odrezal nekaj kosov “sekočega koluta”, ki jih je ob spremljavi glasbe podaril prisotnim.

Marko Brecelj je kose “sekočega koluta” ob spremljavi 
glasbe podaril prisotnim.  Foto: Reka Šav
Marko Brecelj je kose “sekočega koluta” ob spremljavi glasbe podaril prisotnim.  Foto: Reka Šav

KOPER > Marko Brecelj je v Rupi na Hrvaškem zamenjal 15 litrov refoška za tovarniško zapakiran kolut “sekoče žice evropske Nato kvalitete”. Ta se mu je zdel primeren za dekoracijo obeležitve 87. obletnice šestojanuarske diktature.

Brecelj je v Boteginu prižgal spominski plamenček v spomin na “zamrznjenje” parlamentarne demokracije v kraljevini SHS, ko je 6. januarja 1929 kralj Aleksandar I. Karađorđevič razpustil parlament in prevzel oblast. Plamenček je prižgal z vžigalnikom “zlate dobe”, ki je izbruhnila 7. januarja lani, ko so izvedeli, da mora Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) zapustiti občinske prostore na Gregorčičevi 4. V Ustanovi Pohorski bataljon (UPB) in v DPZN so prepričani, da je treba v letu 2016 delovati ustvarjalno in radodarno vse leto od začetka do konca in napovedali še vsaj 18 konferenc skozi vse leto. Brecelj je še povedal, da so koledarji za leto 2016 s pomrznjenimi koprskimi palmami pošli, zato so že natisnili dopolnjen in popravljen ponatis “palmodarjev” za leto 2016.

Čestitni razmisleki

Na konferenci so predstavili tudi “čestitne razmisleke” za leto 2016. “Samoniklim prizoriščem želim čim več vodo zadržajočih streh, ilegalnosti ter konec koncev vpis na seznam žive kulturne dediščine, saj evropski finančni ministr(ant)i leta vsekakor ne bomo,” pravi Matjaž Peternelj iz CMAK-a v Cerknem.

“V letu 2015 smo bili spet narobe razumljeni. Dobronamerna kritična mnenja usmerjena v 'odločevalce' so se prelila v poglobljeno kritično situacijo, v kateri smo se znašli s svojimi prostori in ljudmi,” poudarja Mojca Selak, odgovorna za kolektivno pisarno Ustanove Pohorski bataljon.

“Naj kar takoj opravim s tem, da kot 'kulturnik' prejemaš plačo iz državnega proračuna. Ni res, honorar za svoje delo si priboriš sam,” opozarja Tine Hafner iz Škofje Loke, samozaposleni v kulturi, ki je bil kritičen tudi do “kulturne žepnine”, ki jo izdaja minsitrstvo in znaša 1500 evrov bruto na letni ravni. Za tovrstno podporo se je možno prijaviti enkrat na tri leta. “Situacija vsekakor ni rožnata, še manj kulturna. Kultura je talec konkurenčnosti,” pravi.

Andrej Černelč iz Bistrice ob Sotli iz Kluba Metulj ima občutek, da zakonske spremembe, ki vplivajo na naše delovanje, sprejemajo ljudje, ki nimajo predstave o njihovem delovanju in o razmerah, v katerih delujejo.


Najbolj brano