Bosta v Kopru dve gospodarski zbornici?

Na kakšen način bodo reševali zaplet med Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Primorsko gospodarsko zbornico (PGZ), bo v začetku maja odločal upravni odbor GZS. Od PGZ še niso prejeli vseh podatkov o poslovanju, ki jih je GZS zahtevala že pred časom, zato so PGZ izrekli opomin in napovedali prekinitev pogodbe o sodelovanju.

KOPER > “Zadeve smo začeli ustrezno urejati. Verjamem, da se bomo dogovorili in da do prekinitve pogodbe o sodelovanju ne bo prišlo. Ne vidim niti nobenega razloga, da GZS ne bi dobila podatkov in stvari, do katerih so upravičeni, zagotovo pa niso upravičeni prav do vsega, kar zahtevajo,” pravi predsednik PGZ Vojko Čok, ki nekako miri napete odnose, ki so se vzpostavili med predsednikom GZS Samom Hribarjem Miličem in direktorjem PGZ Tomažem Možetom.

Prav zato, da bi se izognil razlagam, da gre za oseben spor, je Samo Hribar Milič predlagal, da o ukrepanju in nadaljnjem sodelovanju s PGZ v začetku maja odloči upravni odbor GZS. “Ne gre sicer za noben oseben spor, je pa dejstvo, da Može dela slabo. Kot predsednik GZS sem odgovoren, da vse zbornice spoštujejo pravila in delajo transparentno, kar pa se v Kopru ne dogaja. Skoraj prepričan sem, da bo upravni odbor sledil mojim predlogom, saj moramo zaščititi interese primorskega gospodarstva,” vztraja Hribar Milič. Može se včeraj na naše klice ni oglašal.

Hočejo ključe in podatke

Pred časom je PGZ pisno obvestil, da bo GZS prekinila sodelovanje, če PGZ do 23. marca pooblaščenim osebam GZS ne omogoči vpogleda v stanje poslovnih prostorov na Ferrarski ulici v Kopru in jim nemudoma ne zagotovi podatkov o rednem delovanju PGZ, podatke o številu članstva, o plačani in fakturirani članarini. Zahtevali pa so tudi izročitev ključev vseh poslovnih prostorov PGZ, ki so sicer v lasti GZS. Podatke o članstvu, članarini in delovanju PGZ so zahtevali zato, da bi zagotovili boljše uveljavljanje interesov članov na območju Primorske, saj PGZ po njihovem mnenju nezadovoljivo izvaja vlogo povezovanja in zastopanja interesov regijskega gospodarstva in dela netransparentno.

Direktor Može je to ocenil kot poskus nadvlade Ljubljane nad Koprom, kar pa so na GZS odločno zavrnili. Može tudi trdi, da so prostori v Kopru v lasti tukajšnjega gospodarstva in da si jih GZS nezakonito prilašča. “Glede lastnine sta zakon in statut GZS jasna. Mi se sicer lahko dogovarjamo o delitvi premoženja, ampak trenutno je lastnik teh prostorov GZS,” trdi Hribar Milič.

GZS razmišlja o svoji območni enoti

Če bo zaradi nespoštovanja dogovorov do prekinitve sodelovanja s PGZ dejansko prišlo, bi po navedbah Hribar Miliča GZS v Kopru ustanovila svojo območno enoto in bi potem prek nje skrbeli za interese primorskega gospodarstva.

To pa bi bilo po mnenju Vojka Čoka povsem nepotrebno, saj bi se pojavil kup aktivnosti, ki bi se podvajale, saj bi v vsakem primeru PGZ obstala kot samostojna gospodarska zbornica. Se pravi, da bi imeli na Primorskem dve. “Primorska gospodarska zbornica dela slabo, članstvo upada in že en sam bežen pregled delovanja drugih gospodarskih zbornic po Sloveniji, ki so prav tako samostojne, pokaže, koliko bolj aktivni so od PGZ,” pravi Hribar Milič. Čok se s tako oceno sicer ne strinja, priznava pa, da bi vedno lahko našli zbornico, ki bi lahko delala še bolje.

TATJANA TANACKOVIČ

---