Boškovićeva ni niti prosila za dovoljenje

Za zdaj še ni znano, ali bo koprska notarka Polka Bošković lahko še naprej notarka. Iz odgovorov notarske zbornice in ministrstva za pravosodje je razvidno, da je Boškovićeva kršila zakon o notariatu, zbornice pa pred odločitvijo, da vstopi v politiko, ni niti zaprosila za mnenje, čeprav bi to morala storiti.

Polka Bošković naj bi kršila zakon o notariatu in tudi etični 
kodeks, ko je vstopila v politiko.  Foto: Tomaž Primožic/Fpa
Polka Bošković naj bi kršila zakon o notariatu in tudi etični kodeks, ko je vstopila v politiko.  Foto: Tomaž Primožic/Fpa

KOPER, LJUBLJANA > “Notarji so v skladu z zakonom o notariatu in etičnim kodeksom dolžni zaprositi notarsko zbornico za mnenje pred odločitvijo za udeležbo v politiki. Na Notarski zbornici Slovenije smo v preteklosti že večkrat obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje notarjev pri delu samoupravnih lokalnih skupnosti, kot je na primer opravljanje občinskega svetnika/svetnice,” je na vprašanje PN odgovorila predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj. Zbornica je doslej še vsakemu notarju dala negativno mnenje. “V konkretnem primeru pa Notarska zbornica Slovenije ni mogla podati negativnega mnenja, ker notarka Polka Bošković niti ni zaprosila za dovoljenje za opravljanje funkcije občinske svetnice.”

Vsi odgovori zbornice doslej negativni

Izvršni odbor zbornice je namreč že v letih 2007 in 2010 odločal o tem in podal mnenje, da je sodelovanje notarjev pri delu občinskih organov in odborov v nasprotju z zakonom o notariatu. Zato so bili v preteklosti odgovori na zaprosila notarjev, ki so želeli opravljati tovrstne funkcije, negativni. Po izdanem negativnem mnenju se nihče od teh notarjev ni odločil za funkcijo v občinskih organih, je pojasnila Kraljeva.

Razložila je še, da je po zakonu o notariatu z notariatom nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli druge plačane službe oziroma izvršilne politične funkcije (kar je tudi funkcija občinskega svetnika). Notarjem ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata ali zaradi katerih bi lahko bilo okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma verodostojnost pri njem izdanih listin. Prav tako morajo ravnati v skladu s kodeksom notarske poklicne etike oziroma določbami, ki se nanašajo na nastopanje in udejstvovanje v javnem življenju.

Med drugim je Kraljeva navedla, da v skladu s citirano zakonodajo Mestna občina Koper ne bi smela poslovati z notarko, kar posredno pomeni, da se oži pravica državljanov o prosti izbiri notarja. Na vprašanje, zakaj je funkcija Boškovićeve postala sporna šele zdaj, leto po volitvah, pa Kraljeva pojasnjuje, da notarska zbornica ne deluje po načelu hitrih individualnih odločitev, ampak prek konsenzualnih odločitev izvršnega odbora na pobudo članov.

Notarka pravi, da je pridobila mnenje pravne fakultete

Ministrstvo za pravosodje, ki notarje imenuje in razrešuje, je bilo z dejstvom, da Polka Bošković deluje tudi kot svetnica v občinskem svetu Mestne občine Koper ter da naj bi opravljala posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, seznanjeno 3. septembra z dopisom notarske zbornice. Ministrstvo je zoper Boškovićevo v skladu z zakonodajo uvedlo postopek za razrešitev ter notarko zaprosilo, da se opredeli do vseh dejstev in okoliščin. “Odgovora notarke ministrstvo za pravosodje do današnjega dne še ni prejelo,” so nam včeraj še pojasnili na ministrstvu.

Notarka, občinska svetnica in kandidatka za županjo na zadnjih lokalnih volitvah Polka Bošković je bila včeraj redkobesedna: “Vsem je jasno, da za to pobudo stoji koprski župan Boris Popovič. To pa zgolj zato, ker sem vedno, tako kot v žalostni zgodbi z zavetiščem, zagovarjala zakonito delovanje občine.”

Na naše vprašanje, zakaj ni zaprosila notarske zbornice za mnenje za vstop v politiko, je odgovorila, da se je političnega angažmaja lotila v dobri veri. “Predhodno pa sem pridobila mnenje na pravni fakulteti v Ljubljani,” je povedala. O podrobnostih tega mnenja pa ni želela govoriti, saj ga namerava najprej predstaviti pred komisijo, ki bo odločala o njeni notarski usodi.

Od leta 2007 je sicer minister za pravosodje razrešil 30 notarjev (v Sloveniji jih trenutno deluje 93). Le v enem primeru je šlo za razrešitev zaradi obsodbe za kaznivo dejanje, vsi ostali notarji pa so bili razrešeni na lastno željo.

SILVA KRIŽMAN, ILONA DOLENC


Najbolj brano