Bo občina kdaj posegla v črne gradnje na piranski Punti?

Gostinci te dni obnavljajo terase na Prešernovem nabrežju v Piranu. Soglasja za uporabo javne površine jim je dala občina, vendar je videz njihovih teras presegel vse smernice, ki bi morale veljati v mestu, ozaljšanem z nazivom kulturni spomenik.

PIRAN > Že leta 2011, potem ko je gradbeni inšpektor ugotovil, da je na Prešernovem nabrežju oziroma po domače Punti toliko nepravilnosti, da občina ne more več sedeti križem rok, je župan Peter Bossman zavodu za varstvo kulturne dediščine naročil, naj preveri, v kakšnem stanju so gostinske terase. Dela se je lotila višja konservatorka Mojca Marjana Kovač in svoje poročilo poslala občini: “V pričakovanju, da bo to poročilo spodbudilo občino, da se loti črnih gradenj na Punti. Doslej se ni zgodilo še nič. Vodstvo občine si ne upa stopiti na prste gostincem na Punti.”

Te dni so se obnove terase lotili v restavraciji Pavel 2: “Delavci urejajo talno gretje, napeljali bomo tudi kanale za vodo, elektriko in plin,” pravi lastnik Pavel Lovrečič. Lovrečič nima soglasja zavoda za zaporo stranic terase in ne za prekritje terase čez vse leto. Nima niti dovoljenja zavoda za postavitev zidka okoli lokala Pavel, ki naj bi mu služil kot valobran, tam je prav tako nelegalno zaprl teraso in jo ima prekrito čez vse leto. Ker pa mu po postavitvi zidka občina ni preklicala dovoljenja za uporabo javne površine, “ukrepanje inšpekcije ni bilo potrebno,” pravijo v občini.

Teraso obnavljajo tudi pred lokalom Cafinho in tudi tam lastnik dela mimo soglasja zavoda, ki ne dovoljuje senčil na debelih nosilcih in ne stranic, kršil pa je tudi dovoljenje občine. Slavica Tucakov iz občine zavrača namigovanje lastnika, da mu občina nagaja: “Nadstrešek ni bil narejen v skladu s pogoji zavoda in posledično soglasjem občine.”

O stranicah, s katerimi gostinci zapirajo piranske terase, konservatorka Mojca Marjana Kovač pravi: “Stranic ne dovoljujemo. Niti Pavlu Lovrečiču. Vsi so dobili zgolj soglasje za svitek, in čisto nihče ga ni postavil. Pavel Lovrečič si res ne bi smel dovoliti, da dela tako in drugim s tem daje slab zgled.”

Lokal Da noi ostaja zastekljen, čeprav za to nima dovoljenja. Obnavljajo tudi teraso restavracije Tri vdove, ki ima prav tako zaprte stranice in je prekrita čez vse leto, a brez dovoljenj.

Navodil zavoda ne upoštevajo niti gostilna Ivo, lokal Morski val, gostilnica Piran, okrepčevalnica Riva in restavracija Riva.

V kulturnovarstvenih pogojih, ki jih morajo upoštevati vsi v mestu, zavod tudi določi, kakšnega videza morajo biti terase. “A v praksi se dogaja, da občina dovoli nekaj, gostinci naredijo več, kot jim je bilo dovoljeno, a se ne zgodi nič. Mestu manjka sistemska ureditev. Prešernovo nabrežje predstavlja problem, saj je to območje mesta zelo izpostavljeno in se vidi od vsepovsod. Gostinci so zasedli ta javni prostor. Fasad hiš in ostankov obzidja sploh ni več videti,” je ogorčena Kovačeva.

Ta del mesta je delno tlakovan s kamnom, delno pa asfaltiran. Terase pred gostinskimi lokali so nastajale postopno in tudi širijo se korak za korakom. “Gostinci bi lahko naredili drugače. Terase bi lahko postavili na nekoliko dvignjene platoje, spodaj bi bile skrite električne in druge inštalacije, zimski vrtovi bi morali biti manjši. Sedaj pa so to že prizidki,” predlaga tudi Kovačeva.

Po mnenju stroke bi občina morala zagristi v to kislo jabolko in sprejeti poseben odlok, v katerem bi natančno določila, kako naj bo ta del mesta urejen. “Odloči naj se, ali se bodo ljudje vozili po Prešernovem nabrežju, ali bo to sprehajališče z igrali za otroke, ali pa bo kulturna pot s skulpturami. In gostincem naj določi fiksno velikost teras, ki naj bodo na nekoliko dvignjenem podestu. Pozimi naj jim zniža najemnino. Odloči naj se za enoten tlak. Odstrani naj terase ter med prebivalci, občino in gostinci poišče kompromis. In naj se že enkrat vidijo fasade, tako značilne za Piran,” s predlogi na plan hiti konservatorka.

ALENKA PENJAK

---