Bo cerkev zdrsnila v vas?

Župna cerkev sv. Tomaža Apostola v Ospu se pogreza. Znaki so očitni: udori ob stranski steni, za kakšnih petnajst centimetrov premaknjene plošče betonskega pločnika, vidno “napihnjen” zunanji zid, razpoke v notranjosti, na pročelju in pri okenskih odprtinah. Treba bo najti rešitev in ukrepati, saj obstaja resna nevarnost, da bo v prihodnjih letih cerkev ogrozila bližnje hiše, zlasti objekte v dolini, kamor lahko zdrsne.

Odpri galerijo

OSP > Razmere na terenu si že kakšen mesec ogledujeta in natančno proučujeta strokovnjaka, inženir s področja geotehnike Matej Nagy in geodeta Jernej Kocen ter Pavel Kosovec iz Geodetskega podjetja Sežana.

Z napravami do natančnih podatkov

Ob našem obisku sta Nagy in Kocen s seboj prinesla merilne inštrumente, nivelmansko invarlato, nivelir in tahimeter. Z napravami lahko opazujeta in izmerita do desetinke milimetra natančno premikanje objekta (višinske razlike) ter spremembe kotov in dolžin v določenem časovnem obdobju. Na kritične dele objekta in zidu - kjer je torej pričakovati večje premike - sta vstavila tudi deset posebnih merilnih inštrumentov, da bosta lahko sledila spremembam.

“Stanje je zdaj sicer stabilno, a prve ugotovitve so kritične,” je realen Nagy. Ocenjuje, da gre težave pripisati spletu neugodnih okoliščin na tem območju, ki so bile podrobneje razumljive šele po izvedbi geotehničnih raziskav ob projektiranju avtoceste in drugega tira.

“Tukaj pride do stika fliša in apnenca, kar pomeni, da voda s kraškega terena pride na nepropustne flišnate plasti, po katerih teče v dolino. Poleg tega se na tej lokaciji dogajajo narivanja tektonskih mikroplošč, ki povzročajo napetosti v tleh. Zlasti problematično pa je bilo temeljenje objekta na grušču in ne na dovolj trdni kamnini, ki bi mu zagotavljala stabilnost. Vse kaže, da je pod objektom material, ki je podvržen eroziji,” pojasnjuje Nagy.

Župno cerkev sv. Tomaža Apostola so zgradili okoli leta 1600, kasneje pa predelali v poznobaročnem slogu. Po vaškem izročilu in nekaterih pričevanjih naj bi prvotna cerkev stala pod vasjo, v dolini “ob morju”. Domačini uporabljajo toponim “Pri stari cerkvi” za kraj, ki leži ob mostu čez zdaj regulirano strugo Osapske reke. Prvotno cerkev so najverjetneje poplave tako poškodovale, da se je porušila in so novo cerkev zgradili na zdajšnji lokaciji.

Eno leto opazovanje cerkve in okolice

Strokovnjaka menita, da je še prezgodaj za natančno ugotovitev vzrokov. Cerkev in okolico bosta opazovala ter proučevala vsaj leto dni, ker želita ugotoviti, kateri okoljski dejavniki vplivajo na posedanje terena. Spremljanje premikov v vseh letnih časih in ob različnih vremenskih pogojih (nalivi, zmrzal, temperaturne spremembe, neurja ...) bo dalo odgovore, kaj točno povzroča pogrezanje in kako hitro lahko pride do porušitve v prihodnosti.

“Šele, ko bomo imeli v rokah te podatke, bomo lahko začeli razmišljati o najboljših rešitvah za odpravo vzrokov, ki povzročajo škodo, in načrtih za stabilizacijo objektov. Skoraj gotovo bo treba razmisliti o ureditvi primernega odvodnjavanja na širšem območju, saj vse kaže, da tudi to povzroča velike težave. Z meritvami pa bi bilo treba tudi ugotoviti, ali nemara tik ob objektu ali celo pod njim teče podtalnica,” pravi Kocen.

Prve razpoke že ob potresu v Posočju

Ko bosta opravila svoje strokovno delo, bosta izdelala poročila in o izsledkih sproti obveščala župnika Milana Stepana in Škofijo Koper, ki je lastnica cerkve in tamkajšnjega zidu. Stepan spomni, da so prve razpoke pri vhodu na pročelju cerkve opazili že po uničujočem potresu v Posočju. “Pred približno petimi leti se je začela 'odpirati' tudi škarpa, v notranjosti pa smo začeli opažati razpokane in nabrekle stene,” opisuje.

Ekonom koprske škofije Tihomir Busija pravi, da so seznanjeni s težavami v Ospu. “Naložba za popravilo cerkve predstavlja velik finančni zalogaj. Tega denarja zdaj nimamo na voljo,” je jasen. Zakristijo so pred leti že popravljali, Busija pa napoveduje, da se bo treba prihodnje sanacije cerkve lotiti načrtno in strokovno. Kaj več od tega pa za zdaj ne morejo povedati, dodaja.

Tudi predsednik KS Črni Kal Janko Sever se zaveda, kakšno nevarnost predstavlja posedajoča se cerkev. “Podobno nemočni smo tudi v krajevni skupnosti, saj denarja za tako obsežno obnovo enostavno nimamo,” opozarja.

NATAŠA HLAJ

---