Bager je obgrizel vse Maonine bungalove v Fiesi

V Maoni, turističnih bungalovih propadlega SCT-ja v Fiesi, brezdomcev in drugih ljudi, ki so živeli na robu družbe, ni več. Odšli so po dogovoru z lastnikom zemljišča, podjetjem Grajski stolp iz Ljubljane. Da se tja ne bi več vračali, je ta konec tedna poskrbel še bager, ki je zagrizel v bungalove in jih naredil neuporabne za bivanje.

Voznik bagra je konec tedna obgrizel vse bungalove v Fiesi. 
Lastniki si želijo, da brezdomci v njih ne bi več bivali.  Foto: Alenka Penjak
Voznik bagra je konec tedna obgrizel vse bungalove v Fiesi. Lastniki si želijo, da brezdomci v njih ne bi več bivali.  Foto: Alenka Penjak

FIESA > Ljubljanska družba Grajski stolp je parcelo s počitniškim domom in bungalovi, last SCT-ja v stečaju, kupila lani na dražbi. “Na tem območju bi radi nekaj naredili, zato smo začeli čistiti. Rušenja še ne načrtujemo. Brezdomce in vse, ki so tam bivali, smo obvestili, kaj nameravamo. Želeli smo, da se izselijo,” nam je povedal Sebastijan Raspopovič, znani ljubljanski gostinec, ki se poslov loteva skupaj z očetom, prav tako gostincem Svetozarjem Raspopovičem. O načrtih ne govorijo, izvedeli pa smo, da so predstavniki lastnika pri odgovornih na piranski občini preverjali, kaj je mogoče na tem območju narediti.

Gradnja počitniških stanovanj ni dovoljena

Po zazidalnem načrtu Fiesa-Pacug iz leta 2002 je dovoljena prenova (dozidava in nadzidava ali nadomestna gradnja ) obstoječih počitniških domov. Za posamezne počitniške domove so bile tudi izdelane idejne zasnove, ki so bile deloma upoštevane v usmeritvah, ki so napisane v tem odloku: za počitniški dom SCT-ja idejna zasnova ni bila izdelana in je treba narediti tako imenovano preveritev posega v prostor. Na splošno pa je investitorjem dovoljeno, da ob prenovi ohranijo število sedaj registriranih ležišč in jih povečajo za največ 14 ležišč v posamičnem počitniškem domu. Počitniške domove je možno spremeniti v bolj individualno obliko turistične ponudbe, kot so majhni hoteli ali družinski penzioni, vendar ne v apartmaje ali počitniška stanovanja.

In še to: če bo investitor želel povečati zmogljivosti v počitniških domovih, bo to lahko storil le, če bo obenem zagotovil in zgradil ustrezno število parkirnih mest v objektu in na funkcionalnem zemljišču.

Težavna dostopna pot

Ne glede na načrte, ki jih ima, se bo morala družina Raspopovič lotiti še ene ovire: pot, ki vodi do nekdanje Maone, je namreč preozka, da bi po njej vozili tovornjaki.

Družba SCT je še v letih 2005 in 2006 načrtovala obnovo počitniškega doma Maona, kar pa ji ni uspelo: zaradi preozke ceste ni dobila niti gradbenega dovoljenja. “Dostopno pot je po veljavnem zazidalnem načrtu možno razširiti, vendar je prej treba odkupiti zemljišča ob cesti, ki so v zasebni lasti,” so takrat pojasnjevali v piranski občinski upravi.

Med letoma 1991 in 2005 sta bungalove in počitniški dom SCT-ja imela v najemu Polona Senčar in Dušan Mrdakovič iz Turistične agencije Maona. V njunem obdobju so postali bungalovi Maona kulturno stičišče Pirana. Ko Mrdakoviča vprašamo, ali ga je zanimal nakup območja, ki je po stečaju SCT-ja pristal v stečajni masi podjetja, odgovori: “Zaradi nerodnega dostopa nas nakup ni zanimal. Ko smo bungalove in počitniški dom obnavljali, sami smo namreč uredili priključke za kanalizacijo in še kaj, smo uporabljali dostopno pot iz smeri pokopališča. A tam je danes garažna hiša Arze.”

Brez Maone bo zima bolj mrzla

Brezdomci, med njimi je tudi pet varovancev programa za brezdomne osebe Kažun, so si bivališča našli drugje. Aljoša Golubič, strokovni delavec Kažuna, je povedal, da sta se dva nastanila v sobi v Piranu, ostali pa so se preselili v prikolice v Lucijo. “Zima bo zanje nedvomno težja,” je jasen.

Resda so odšli, bager je bungalove preluknjal, a zgodovina je ostala: stavba počitniškega doma je bila nekoč last Italijana, ki naj bi bil lastnik svoj čas znane opekarne v Fiesi. Ohranjenih pisnih virov, ki bi razkrili njegovo ime, ni več. Znano pa je, da sta prav zaradi te opekarne nastali jezeri v Fiesi, saj so tam odkopavali glino, ki jo je opekarna potrebovala za svojo proizvodnjo. Opeke so nehali izdelovati že pred drugo svetovno vojno, del proizvodnje pa se je preselil na območje izolske Rude. Po drugi svetovni vojni je stavba postala počitniški dom delavcev gradbenega podjetja Tehnika iz Ljubljane. Italijan je v hiši ostal, oblasti so mu namenile sobo v zgornjem delu hiše.

Otroci delavcev, ki so tam počitnikovali, so ga radi obiskovali, in sicer zaradi prav posebnega razloga. Naš sogovornik, Vladimir Asejev, ima še danes pred očmi lepo igračo v lasti Italijana: “V sobi je imel dober meter široko maketo vrtiljaka, takšnega pravega 'karusela' s konjički in streho. Čudovita je bila!” je delil z nami svoj otroški spomin.

ALENKA PENJAK


Najbolj brano