Ameriška križarka iz prve zalivske vojne v Kopru

“Pripluli smo iz Grčije, kam pa gremo od tukaj, pa vam zaradi varnostnih razlogov ne morem povedati. Upam, da razumete,” nam je na poveljniškem stolu ene najbolj izpostavljenih ameriških križark včeraj povedal njen poveljnik, kapitan Scott Robertson. 400-članska posadka prihaja iz vseh koncev sveta, ponosni pa so, da služijo vojsko na ladji, ki je bila rojena v boju.

KOPER > “Ne, jaz nisem bil v nobeni boju. Ladja pa je bila. Splavljena je bila pred 26 leti, njena prva naloga pa je bila prva zalivska vojna. Dejansko je bila ladja rojena v boju,” nam je opisovanje ladje začel eden od poveljnikov na njej, Greg Carlson. Za razliko od njene vloge v boju pa so ladjo včeraj v koprskem pristanišču privezali povsem diskretno, skoraj skrito. Ob drugem pomolu je razen z morja in iz pristanišča ni moč videti od nikoder, ploščad pred njo pa so obdali z zidom iz zabojnikov.

Križarka Normandy (CG-60) je bila po drugi svetovni vojni prva ameriška bojna ladja, ki je na svoji krstni nalogi pristala ob bojišču. Splavili so jo spomladi 1988, predali v uporabo decembra 1989, leto dni kasneje pa so ob osvobajanju Kuvajta na iraške enote z nje že izstrelili 26 raket tomahawk. Leta 1993 so ameriški mornarji z njo zapluli v Jadransko morje in v okviru misij Združenih narodov nadzorovali zračni prostor nad vojskujočimi se ostanki Jugoslavije. Dve leti kasneje so se z ladjo spet vrnili na Jadran in odigrali pomembnejšo vlogo. Septembra 1995 so s 13 raketami tomahawk z ladje v pičlih petih minutah porušili srbske položaje v Lišini, severno od Banja Luke. Rakete so prvič vodili kombinirano, z ladijskim navigacijskim sistemom in sistemom GPS. Po prepričanju Američanov je raketiranje Lišine odigralo pomembno vlogo pri prepričevanju bosanskih Srbov, da so sedli za pogajalsko mizo. Jeseni 1997 so se z ladjo pridružili ameriški bojni skupini Nimitz, ki je napadla Irak. Križarko Normandy so sprva uporabili v bojnih nalogah, kasneje pa pri nadzoru celotnega zračnega prostora nad Perzijskim zalivom. V zalivu je ostala štiri mesece, po koncu drugega zavezniškega napada na Irak pa so ladjo razglasili za križarko, s katere so izstrelili največ tomahawkov. Ob 50-letnici izkrcanja v Normandiji je bila ladja leta 1994 na obali Velike Britanije in Francije glavno prizorišče dvotedenskih dogajanj, januarja 2010 pa so z ladjo zapluli do Haitija in pomagali v veliki humanitrani akciji ob katastrofalnem potresu.

Strogi varnostni pogoji

Sicer pa za vse ameriške vojaške ladje že nekaj let veljajo strogi varnostni ukrepi. Križarko Normandy smo si tako včeraj ogledali le novinarji, ne bo pa odprta za javnost. Preden smo vstopili na krov, so ameriški vojaki pregledali dokumente in s pogledom vse premerili od glave do pet. Carlson nas je najprej peljal na premec 173-metrske ladje, kjer je nameščen veliki top, ob njem pa 61 celic, v katerih se skrivajo lansirne rampe za razne rakete. Celice so tesno zaprte s pokrovi, ko pa iz njih proti cilju poletijo rakete, pošteno zažgejo in osmodijo tudi samo palubo. Ladja ima dva taka sistema, enega na krmi in enega na premcu, skupno torej 122 celic. Iz njih lahko izstrelijo sedem različnih raket, med katerimi so najbolj znane rakete tomahawk. “Koliko raket prevažamo, vam tudi ne moremo povedati,” je na vprašanje odgovoril kapitan ladje Scott Robertson.

Oborožitve na pretek

Križarka Normandy se lahko s svojimi raketami, torpedi in drugim orožjem brani napadov iz zraka, pod vodo in na vodi, obenem pa lahko napada tudi cilje na kopnem. To je počela v prvi in drugi zalivski vojni, vmes pa zasipala z raketami tudi položaje Srbov v Bosni. Na zadnjem delu ladje sta, varno v debeli pločevini, shranjena tudi dva helikopterja tipa seahawk. Preden ju spravijo na varno, jima stisnejo repa in propelerje.

“Seveda, danes točimo gorivo,” je na vprašanje ali se bodo v Kopru tudi oskrbeli, včeraj povedal kapitan. Ko smo mu povedali, da se bo cena goriv v Sloveniji danes občutno pocenila, se je samo nasmejal. “Hvala bogu, ga ne bom plačal z mojo kartico. Ampak s kartico strička Sama,” se je pošalil. Sicer pa je povedal, da bo do četrtka zagotovo obiskal Koper in druga obalna mesta. “Iščem dobro hrano in dobro vino. In seveda sprostitev, saj se kapitan na ladji ne more sprostiti,” je dejal.

Robertson poveljuje ladji od maja lani, na njej pa bo ostal predvidoma dve leti. Preden je prevzel poveljstvo Normandy, je poveljeval manjšim ladjam. Poveljevanje bojni križarki ali letalonosilki je na nek način vrhunec poveljevanj v vojaški mornarici, je pojasnil. Na vprašanje o vojni z Irakom je dejal le, da so bili ponosni člen koalicije, na vprašanje, ali je sam sodeloval v vojaških spopadih na kakšni drugi ladji, pa ni želel odgovoriti.

Greg Carlson je ponosno povedal, da za služenje v ameriški vojaški mornarici ni treba biti ameriški državljan. “Naša posadka prihaja iz vseh koncev sveta. Imamo tudi Afričane in Evropejce,” je pristavil. “Ne, Slovenca pa nobenega,” je odgovoril na naše vprašanje, “pa sem se pozanimal, ko sem izvedel, da prihajamo k vam. Imamo pa nekaj Grkov. Je to dovolj blizu?”

Na krovu ves čas vsaj tretjina posadke

Sicer pa je, podobno kot na kopnem tudi na ladji strogo varovanje. Na vsaki palubi je stal oborožen vojak s prstom na petelinu avtomatske puške. “Seveda posadka komaj čaka, da gre na kopno,” je dejal Robertson, “ampak v vsakem trenutku mora biti na ladji najmanj tretjina ekipe. Da je ladja polno operativna in varna.”

In medtem ko smo ladjo zapuščali, so vanjo ravno začeli točiti prvo cisterno s približno 20.000 litri dizla. Ladjo namreč poganjajo štiri dizelske turbine s skupno približno 100.000 konjsko močjo. Da njene rezervoarje natočijo do vrha, potrebujejo približno 1,5 milijona litrov, ladja pa doseže najvišjo potovalno hitrost približno 60 kilometrov na uro.

DANIJEL CEK

---