Američan riše koprski terminal

V ameriškem biroju Land Design iz Charlotte izdelujejo idejno zasnovo bodočega potniškega terminala v Kopru. Vodilni pri svetovno znanem ladjarju Royal Caribbean so že večkrat poudarili, da jih še kako zanima vstop v turistično naložbo na slovenskih tleh. V Luki Koper napovedujejo, da bi z gradnjo sodobnega potniškega terminala lahko začeli že prihodnje leto.

KOPER > Scott Lagueux je specializirani arhitekt, ki je risal že številne zasnove potniških terminalov po vsem svetu. Podpisal se je pod projekte v Istanbulu, La Spezii, Lizboni, pripravlja pa še načrte za Kotor, v Karibih pa za Jamajko, Barbados, Honduras.

Čakajo na zeleno luč vlade

Tako v koprski Luki naštevajo nabor projektantskih dosežkov izbranega arhitekta iz Land Designa, ki - kot pravijo - sodeluje skoraj vedno, ko je v projekt vključen Royal Caribbean. “Izbrali smo ga na podlagi več primerljivih ponudb in referenc,” utemeljujejo odločitev zanj.

Projekt gradnje potniškega terminala so medtem vnesli tudi v dokument sprememb petletnega načrta razvoja koprskega pristanišča, ki ga mora potrditi vlada. Za uresničitev gradbenih načrtov so namenili zdajšnje območje potniškega terminala in predel, kjer so še vidni temelji nekdanjega luškega skladišča.

“Obalo potniškega terminala tudi sicer uporabljamo za privezovanje tovornih ladij, ko je ta prosta. In obratno, v primeru dveh potniških ladij uporabimo del obale namenjene za generalne tovore,” v Luki Koper opisujejo prednosti večnamenskega pristanišča.

Investitor je lahko le Luka Koper

Vrednost naložbe bodo lahko razkrili šele po preučitvi idejne zasnove. Razmišljajo pa, da bi večmilijonsko zgodbo financirali tudi s pomočjo evropskega denarja. Koncesijska pogodba pa omejuje, da bi kdorkoli drugi investiral na koncesijskem območju razen Luke.

Koper bi se torej v prihodnje lahko preizkusil v vlogi pristanišča za potniške ladje. To pomeni, da bi lahko manjšemu številu potnikov v prihodnje omogočili tako vkrcanje kot izkrcanje na terminalu ob severni obvoznici.

“Nismo več nepoznana destinacija,” je z odzivom svetovno znanih ladjarjev zadovoljna Jana Tolja iz koprske občine. Pravi, da je mesto letos obiskalo 18 plavajočih hotelov, še 30 pa jih pričakujejo v prihodnjih mesecih. Na koncu sezone bo to naneslo približno 60.000 turistov z vseh koncev sveta, ki v anketah o počutju v naših krajih še vedno visoko na lestvico postavljajo čistočo, varnost, prijaznost in urejenost mest. Tokratne potniške ladje se nekoliko razlikujejo od predhodnic. “To so večinoma luksuzna križarjenja, zato so tudi želje in pričakovanja gostov nekoliko višja. Zadovoljni smo, da so tudi koprski trgovci znali izkoristiti to priložnost,” pravi Jana Tolja.

Iščejo tartufe, kolesarijo, okušajo

Ne čudi torej, da so tudi obeti domačih gostincev, trgovcev in drugih ponudnikov storitev še bolj optimistični kot običajno. Janez Maček iz portoroškega Atlas Ekspresa pravi, da poskušajo turistom nuditi čim bolj individualno in pestro dogajanje.

Istrsko zaledje je po njegovih besedah vse bolj vpeto v ponudbo. Za med gredo posebnosti, kot so demonstracija pobiranja tartufov, slow food na Zemonu, vinske degustacije v Truškah, pohod po dolini Dragonje, kolesarjenje po Parencani ... “Ne moremo jim ponuditi šoping turizma, zato vse napore posvečamo razvoju produktov, ki so tipično istrski. Gostom je to všeč, saj iščejo avtentičnost,” pravi Maček.

NATAŠA HLAJ

---