800 brezdomcev več kot minulo leto

V Sloveniji je 2569 brezdomcev in številka še raste. Niso vsi brez doma že od nekdaj. Mnogi imajo več kot dve desetletji delovne dobe, in vendar so izgubili vse. Samo lani jih je brez doma ostalo 800. Če med njimi ne bi bilo visoke smrtnosti, bi bile številke še višje.

BERTOKI > Strokovnjaki od Maribora do Celja, Velenja, Ljubljane in Nove Gorice do Ilirske Bistrice in Pirana, zbrani na včerajšnjem srečanju v centru škofijske Karitas, se strinjajo, da so po dveh desetletjih ukvarjanja s tako obrobno populacijo, kot so brezdomci, končno postali enakovreden sogovornik krajevnih skupnosti, občin in ministrstva za delo.

Tudi predstavnik koprske policije je pohvalil medsebojno sodelovanje, a obenem opozoril, da bi vsaj v Kopru potrebovali nekakšen krizni namestitveni center, kamor bi lahko namestili ljudi, ki jih zvečer najdejo prezeble.

Po Sloveniji in tudi Primorski je veliko prikritega brezdomstva. Premalo je prostorov za nastanitev starejših brezdomcev ali pa teh prostorov sploh ni. Ni bivalnih enot, kamor bi namestili ljudi, ki bi radi zaživeli samostojno. Potrebovali bi tudi Hospic za brezdomce in pohospitalno enoto za ljudi, ki so kronično bolni; potrebujejo namreč posebno nego, ki jim je zaposleni v zavetišču ne morejo nuditi.

V zavetišču v Ilirski Bistrici trenutno bivajo trije brezdomci, v Novi Gorici pa je občina kupila prostor, ki bo namenjen brezdomcem. “Prostora bo za 40 ljudi,” poudarja Matej Vončina iz CSD Nova Gorica.

Dnevni centri pa so povsod drugje večinoma premajhni, na primer piranski, a na tamkajšnjih ulicah trenutno ni nobenega brezdomca, saj so nastanjeni v zavetišču. V Sežani brezdomcev ni, ker so šli drugam. “Nesmiselno pa je, da človeka iz druge občine v te nezasedene prostore ne moremo namestiti in mu pomagati,” opozarja Danijel Černe iz tamkajšnjega centra za socialno delo.

Prav težave s pridobivanjem stalnega bivališča so nenehen kamen spotike, posebej na Primorskem. Stalno bivališče je povezano z urejanjem papirjev, osebnih dokumentov, pridobivanjem denarno-socialne pomoči. A kaj, ko se nekateri centri za socialno delo ali upravne enote temu izogibajo ali status stalnega bivališča delijo zelo selektivno, češ da bi preveč ljudi izkoristilo to z zakonom določeno pravico. Brezdomce tako obsodijo na nekakšno “socialno smrt”.

Zdravnik Aleksander Doplihar iz koprske ambulante Probono, ki je namenjena ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, je jezen tudi na uveljavljanje modrih in belih zdravstvenih napotnic, saj delijo ljudi na bogate in revne. Modre so namreč namenjene samoplačnikom.

ALENKA PENJAK

---