1,2 milijona za arheološki park

Inštitut za dediščino Sredozemlja, ki deluje pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (UP), bo dobil skoraj 1,2 milijona evrov nepovratnega evropskega denarja. Odobrili so mu ga za projekt AS - Arheologija za vse, s katerim naj bi do aprila prihodnje leto oživeli arheološki park Simonov zaliv. Težava pa je, da morajo ta znesek sami založiti.

V arheološkem parku  so junija 2013 pripravili poletno muzejsko noč. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
V arheološkem parku so junija 2013 pripravili poletno muzejsko noč. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > UP tega denarja nima, na kar sta na današnji tiskovni konferenci opozorila prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na UP Štefko Miklavčič in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča UP Rado Pišot. Nadejata se, da jim bo denar posodila država. Prav zato bosta v torek obiskala ministrico, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj. Še predobro se zavedata, kako pomembno je, da so dobili evropski denar za sofinanciranje kulturne dediščine. Od 17 ocenjenih projektov so ga odobrili samo dvema in eden je prav projekt Arheologija za vse.

Kot je pojasnila vodja projekta arheologinja in izredna profesorica Irena Lazar, je vrednost celotnega projekta 1,214.671 evrov. Pet odstotkov zneska mora vložiti UP. Nekaj bodo primaknili tudi štirje partnerji: izolska občina, ki že slabo desetletje podpira ureditev arheološkega parka, podjetje Arhej, piranski Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti ter islandsko podjetje Gagarin. Podjetje Arhej bo pomagalo vzpostaviti interpretativni center v parku, ki ga bodo uredili v zabojniku (gradnja na območju parka ni predvidena), in oblikovati programe za šolske skupine. ”S pomočjo Pedagoške fakultete bomo pripravili tudi program za osebe s posebnimi potrebami,” je navedla Lazarjeva. Inštitut za potapljanje bo postavil podvodni poligon, ga vzdrževal in obiskovalcem pomagal pri potopih. Lazarjeva je opozorila, da so ostanki pristanišča pod vodo, “ker je morska gladina za poldrugi meter višja, kot je bila v rimskem obdobju”. Podjetje Gagarin pa bo svetovalo pri uporabi najmodernejših tehnologij, saj na Islandiji sodeluje pri kopanju predora v ledenik, v katerem načrtujejo muzej.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano