“Želim si poletja, polnega prireditev”

Boris Kobal je 59-letni režiser, igralec in humorist, pa tudi novi v. d. direktorja izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve (CKŠP). Kot rojen Tržačan pravi, da ga Izola spominja na Trst, vsaj takšnega, kakršnega je poznal do leta 1976, ko je šel študirat v Ljubljano. Mnenje si je ustvaril tudi o delovanju CKŠP, izolskih prireditvah in gradnji novega kulturnega doma.

IZOLA > Ne ve pa še, ali se bo prihodnje leto potegoval za polni direktorski mandat ali ne. “Glede na to, da sem bil za v. d. imenovan prvega aprila, je vse možno,” dodaja v svojem slogu.

> Kako to, da si CKŠP ne uspe niti delno zaslužiti za plače?

“Naj mi kdo pove, kako se da v Izoli zaslužiti za 22 zaposlenih. Dvomim, da je kaj takega mogoče kjerkoli v Sloveniji. Vsi javni centri so podhranjeni. Obenem pa imam občutek, da ljudje z ulice in iz občinskih uradov gledajo nanje kot na lenuhe, ki nič ne delajo, kar je nedostojno. V Sloveniji vsi javni zavodi životarijo, eni bolj kot drugi. Dvorane izolskega kulturnega doma z dobrimi 200 sedeži se ne da tržiti, po zdajšnjih cenah ni mogoče služiti z nobeno predstavo. Že poslovati s pozitivno ničlo je velik uspeh. Kljub temu moramo vztrajati s kakovostno kulturno ponudbo, zlasti v mesecih izven poletne sezone.”

> Kaj je za vas dobra ponudba?

“Brez pretiranega amaterizma tako na področju glasbe kot gledališča. Pri filmu je to že utečeno - imamo kino Odeon in mednarodni festival Kino Otok. Ponudbo je treba prilagoditi multietničnosti, značilni za Izolo, in ljudem dati nekaj njihovega. Razmišljati moramo tudi tržno. Takoj po prvomajskih praznikih bom sklical sestanek in nanj povabil predstavnike sežanskega Kosovelovega doma, Gledališča Koper, portoroškega Avditorija in kulturne dejavnosti občine Hrpelje-Kozina. Zanima me, ali zmoremo skupaj pripraviti en zares velik dogodek, lastno gledališko produkcijo, teden teatra, koncert Pink Floydov ali gostiti Roberta Benignija . Sam bi dal prednost slednjemu in ga gostil v Avditoriju, Floyde bi umestil na koprski stadion. Izkoristil bi ga lahko tudi izolski Arrigoni. Veliki dogodki gredo z roko v roki z gostinsko, hotelsko in drugo ponudbo. Čeprav smo Slovenci vrtičkarji, moramo vrtičkarstvo preseči in začeti obdelovati njivo. Prizadevati si moramo za več evropskega denarja. Festival etničnih gledaliških skupin, ki sem ga želel organizirati v Trstu in se tam ni izšel, bi bil tu, s skupnimi močmi, lahko uspešen. Povabili bi lahko reško, škotsko, katalonsko, cigansko gledališče ali gledališče lužiških Srbov. V dveh do treh letih bi nam gotovo uspelo, ali pa so to le moje pobožne sanje.”

> Kako bo s tradicionalnimi poletnimi prireditvami?

“To, da nam mora prireditve 'požegnati' občina, ima dobre in slabe plati. Omogoča transparentnost in prinaša denar, vendar o zadevah ne odloča stroka. Boljše bi bilo, če bi dobili finančne okvire in temu primerno priredili program s prostimi rokami. Tako denimo nastaja Festival Lent. Dolžino Ribiškega praznika ter Praznika oljk, vina in rib, o čemer se prav zdaj pogovarjamo s TIC in občino, bi morali sami določiti. Še zlasti, ker imamo za poletne prireditve letos na voljo skoraj trikrat manj denarja kot lani. Dobili smo 65.000 evrov in jih 10.000 že porabili za Istrski maraton. Želim si poletja, polnega prireditev. Za dvodnevni Ribiški praznik pa odštejemo 20.000 evrov samo za varovanje in delo Komunale. Za nastopajoče porabimo zgolj 8000 evrov. Denar bi prihranili, če bi imeli stalno prizorišče, a ne ob Lonki, ampak ob mandraču, torej na parkirišču na Velikem trgu.”

> Kako gledate na sobivanje kulture in športa?

“Tudi športna kultura obstaja! Sicer pa je vprašanje morebitne delitve centra še vedno v zraku. Sam pri tem ne vidim prednosti. Zadeve na področju športa so utečene, bistvena je koordinacija.”

Boris Kobal o Izoli: “To je Slovenija v malem, fascinira me s svojo drugačnostjo. Nikjer drugje nisem videl toliko invalidov, žensk z otroškim vozičkom ali pokritih z ruto. Prednosti Izole so bolj lahkotno dojemanje življenja in dobro vzdušje, ki ga nekateri ne čutijo, češ da je depresivna. Najbrž še niso bili v Benetkah pozimi. Staviti bi morali na prehodni turizem, povezan s prireditvami in dobro hrano. Kdor se želi kopati, gre v Dalmacijo, spotoma se morda še ustavi v Piranu in bližnjih solinah.”

> Kje bi morali po vašem mnenju zgraditi nov kulturni dom in kakšen naj bo?

“Prav zdaj se veliko govori o tem, da bi moral imeti eno večjo dvorano s 300 sedeži in drugo manjšo, v kleti parkirišče, na terasi pa kavarno. Z oddajanjem kavarne in dvoran bi lahko kaj zaslužili. Omenja se sedem lokacij. Sam bi se odločil za zdajšnjo, ker je po mojem mnenju elitna. Seveda bi zdajšnji objekt porušil, kar pomeni, da bi bili leto ali dve brez kulturnega doma. Če pa bi želel biti drzen, bi nov kulturni dom predlagal na morju, v Viližanskem zalivu ob ladjedelnici. Predstavljam si, kako bi cesta vodila do otoka kulture. Vendar slutim, da novega doma ne bodo postavili na zdajšnjem mestu in da ga še ne bo niti v mojem morebitnem polnem mandatu. Kajti gradnja je odvisna predvsem od evropskega denarja.”

MIRJANA CERIN

---