“V knjižnico je še vedno najteže privabiti najstnike”

Tudi po nedavnem razpisu za izbor novega direktorja Mestne knjižnice Izola na njenem čelu ostaja 54-letna Marina Hrs, doma s koprskega Manžana. Knjižnico vodi zadnjih 24 let. Z njo smo se pogovarjali o prostorski stiski, vse skromnejših zneskih za nakup nove literature in tudi bralnih navadah Izolanov, ki se v dobrih dveh desetletjih niso bistveno spremenile.

IZOLA > “Med najbolj branimi knjigami so še vedno ljubezenski in drugi romani, na primer sodobnega japonskega avtorja Harukija Murakamija in Afganistanca Khaleda Hosseinija. Sledijo knjige za obvezno in domače branje, kot je klasični psihološki roman Zločin in kazen Fjodora Mihajloviča Dostojevskega, tudi znanstvena fantastika, denimo angleškega pisatelja Douglasa Adamsa, mlajše ameriške avtorice Richelle Mead in ameriškega pisatelja Georgea Martina. S strokovnega področja pa bralce zanimajo alternativna zdravljenja, duhovna rast, new age in priročniki za samopomoč,” pojasnjuje Marina Hrs. Govori umirjeno, zbrano in premišljeno, zlahka bi imela javni nastop.

Primorci berejo in berejo tudi Izolani

Seznam najbolj branih knjig v izolski knjižnici je podoben seznamom drugih knjižnic. Opozarja pa, da je na njem mogoče najti tudi avtorje projekta Primorci beremo, s katerim - skupaj s še drugimi osmimi primorskimi knjižnicami - uspešno širijo bralno kulturo in spodbujajo branje izključno slovenskega leposlovja. “Bralci vsako leto izbirajo med več kot 50 deli, tudi takšnimi, po katerih morda ne bi posegli. Poleg proze pa je najti tudi poezijo. V devetih letih, kar teče projekt, so prebrali kar 45.667 knjig.” Bralne navade se niso tako zelo spremenile, še vedno je v knjižnico najteže privabiti najstnike med 12. in 19. letom.

“Novo je morda to, da se ameriški avtorji že prilagajajo sodobnim generacijam otrok in mladih ter izdajajo knjige, ki ne presegajo 40 strani. Za današnje mlade namreč velja, da težje ohranjajo pozornost. A to ni vedno modro, saj bi morali težiti h kakovostnemu branju,” pojasnjuje tudi iz lastnih izkušenj, kot mama treh otrok, starih od 17 do 24 let.

Knjižnica ima 75.000 obiskovalcev letno in več kot 4000 aktivnih članov. Dobro sodeluje z vrtci, šolami in društvi. Vrtci jo redno obiskujejo, pripravijo jim pravljico in predstavijo sodobno knjigo. Sodelujejo v Primorskem pravljičnem festivalu, Knjižnici med oljkami in vseslovenskem projektu Rastem s knjigo; mlade in najstnike si želijo čim bolj pritegniti. Več kot 20 let izvajajo študijske krožke. Znani so po klepetih z zanimivimi Izolani, Vitrini ustvarjalnosti ter dveh zbirkah, starih razglednic in starih igrač, ki sta že digitalizirani.

Prostorska stiska, manj denarja za novo literaturo

Izposoja elektronskih knjig v primerjavi s klasičnimi v Sloveniji še vedno peša. “Lani smo jih izposodili manj kot odstotek, vseh knjižničnih enot pa skoraj 250.000. Poleg strokovnih in leposlovnih knjig izposojamo veliko filmov, tudi časopise in revije, le zadnjih številk ne,” ne skriva zadovoljstva, da jim izposoja še kar narašča. Temu botruje kakovostna zbirka knjižničnega gradiva. Ustvarili so jo s podporo občine, ki pa je letos za nakup novega gradiva namenila zgolj 15.000 evrov. “To je občutno manj kot lani. Obiskovalci bodo prikrajšani za nove leposlovne izdaje, romane in otroške slikanice, pa tudi strokovno gradivo na področju družboslovja, psihologije, umetnosti ...” Nenazadnje opozarja na prostorsko stisko knjižnice. “Povečuje se iz leta v leto. V zgradbi vrtca, kjer domujemo, oboji potrebujemo več prostora, čeprav je razumljivo, da ima prednost novi kulturni dom.”

V knjižnici si želijo, da bi obiskovalcem omogočili kakovostno literaturo za učenje, študij in prosti čas ter ponudili prostor, kjer bi se učili in družili. V kratkem jim bodo ponudili izobraževanje za dostop do podatkovnih baz in spletnih portalov. “Branje kaže na izobraženost, kultiviranost in intelektualno širino posameznika, utemeljuje tudi nekdanji kulturni minister Uroš Grilc. Države, ki so se odločile postati družbe znanja, kar izrazito velja za skandinavske, premišljeno oblikujejo sisteme šolstva, kulture, znanosti in tudi javno knjižnično mrežo. Knjiga je pomembna za razvoj posameznika v vseh življenjskih obdobjih.”

V izolski knjižnici imajo enajst zaposlenih, od tega enega za polovični čas. “Tako je od leta 2007, odkar nam ne odobrijo novih zaposlitev. Država dodatno financira 2,5 zaposlena za programe neformalnega izobraževanja odraslih, Borze znanja in Središča za samostojno učenje, ki ju izvajamo že 17 let. Za promocijo izobraževanja odraslih smo letos dobili priznanje Andragoškega centra Slovenije.” Marina Hrs pripisuje zasluge celotnemu kolektivu. Njen novi mandat bo trajal pet let. Z vnovičnim imenovanjem je minuli četrtek soglašal tudi izolski občinski svet.

MIRJANA CERIN

---