“Tem stopnicam se raje izognem”

V okviru Pininega projekta ADD: Dvig ravni aktivnega državljanstva in krepitev socialnih kompetenc mladih v obalnih občinah so se po piranskih in koprskih ulicah sprehajale mlade ženske. Ocenjevale so varnost na mestnih ulicah in prišle do zanimivih ugotovitev.

KOPER, PIRAN > Na sprehod po Piranu so se ustvarjalci dogodka odpravili s še štirimi Pirančankami, ki so se odzvale vabilu na druženje. Nanj so povabili ženske med 16 in 30 letom starosti ter stanujočim v starem mestnem jedru.

Kje je luč v Ulici IX. korpusa?

Udeleženke sprehoda so vse zatrdile, da se v Piranu počutijo varno. Med pogovorom pa se je razkrilo, da je ta občutek varnosti precej varljiv: v mestnem jedru se prav vsak večer pod okni sliši nasilna verbalna komunikacija. Piran bi lahko bil tudi bolj varen, če bi bila Ulica IX. korpusa osvetljena. Moteč je tudi drseč Tartinijev trg, kjer mora človek paziti tudi na to, da se ne spotakne na tlakovcih. Pirančanke so opozorile še, da mesto nima urejene peš cone.

Zanemarjeni deli starega Kopra

Štiri je bila čarobna številka tudi v Kopru. Štiri udeleženke koprskega sprehoda po mestu so na karti Kopra označile prostore, ki jim zbujajo občutek varnosti - takšna je zlasti obnovljena Pristaniška ulica, označile pa so tudi prostore, ki so degradirani, torej zanemarjeni, in takšne, ki se jim sploh ne zdijo varni.

Če je le mogoče, se izognejo stopnicam pod telovadnico italijanske gimnazije, torej na koncu Gregorčičeve ulice. Nekateri deli Bošadrage prav tako še vedno ne zbujajo občutka varnosti. Niti Kreljeva ulica ne, saj je ozka in temna, blizu nje pa je tudi Srednja ekonomska šola s svojo zanemarjeno zelenico ter fasado, popisano z neokusnimi grafiti. “Namesto teh pretirano košatih dreves, ki verjetno tudi učilnicam jemljejo svetlobo, bi lahko posadili manjša drevesa, zelenico uredili, zid pa obložili z lesom, da bi lahko dijaki na njem sedeli,” predlaga Sara Čok, študentka krajinske arhitekture.

Soodločati o “svojem” prostoru

S projektom Mlade ženske in varnost v mestnih središčih bi radi dosegli, da bodo ljudje imeli nadzor oziroma občutek nadzora, ki jim bo omogočil občutek varnosti. Ljudje morajo imeti pravico, da sami odločajo o tem, kakšen bo prostor, ki ga uporabljajo. Vzeli ga bodo za svojega in ga branili ter - če bo to v njihovi moči - tudi preprečevali poškodovanje “svojega” prostora.

Raziskava o varnosti pa je le del večjega projekta ADD: Dvig ravni aktivnega državljanstva in krepitev socialnih kompetenc mladih v obalnih občinah, ki jo skupaj s sodelavci Pine izvaja diplomirana komunikologinja Kaja Cunk. “Želimo narediti analizo stanja mladih v Istri in izpeljati strategijo za mlade, saj je nima nobena obalna občina. Zadnja merodajna raziskava je v mestni občini Koper nastala leta 2002, v drugih istrskih krajih pa je že dolgo ni bilo. Vse tri občine so se zavezale, da bodo naredile seznam spodbud, ki jih izvajajo za mlade. Nevladne organizacije so se zavezale, da bodo naredile popis vseh nevladnih organizacij in organizacij za mlade. Mi pa bomo izpeljali obsežno analizo,” pojasnjuje Kaja Cunk.

Odgovore bodo črpali iz vprašalnika, ki ga nameravajo ponuditi 500 mladim iz vseh treh istrskih občin.

Sobotni dogodek - sprehod po koprskih ulicah - je bil torej dopolnilo raziskave. Vse z namenom, da tudi ženske pridejo, postanejo dejavne v javnem prostoru in se pogovarjajo o javnih zadevah.

ALENKA PENJAK

---