“Rušenje polovice Tomosovega bloka bi bila boleča kastracija”

“Najslabše je, da je Tomosov blok prazen. Zdaj je idealen kot prizorišče za snemanje kakšnega filma. Denimo nadaljevanja Izžarevanja Stephena Kinga,” se je nekoliko pošalil arhitekt Matej Mljač na okrogli mizi. Na njej so govorili o potencialnem razvoju in umestitvi novih vsebin v nebotičnik na Nazorjevem trgu v Kopru, a prav veliko konkretnih zamisli, čemu bi ga lahko namenili, ni bilo slišati. So se pa vsi udeleženci strinjali, da ga je treba ohraniti.

KOPER >Okroglo mizo so pripravili v okviru projekta Babilonski vrtovi. Študenti oddelka za medijske študije Fakultete za humanistiko so pod mentorstvom doc. dr. Boštjana Bugariča iskali možne prostorske in vsebinske rešitve za prazen objekt. V njem zdaj prebiva le še ena družina, ki pa ji bodo v prihodnjih mesecih našli nadomestno stanovanje.

Blok bi lahko namenili študentom

Pomočnik direktorja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper Igor Franca napoveduje, da bodo že jeseni zopet iskali kupca, ki bi blok kupil najmanj za izklicno ceno 2,4 milijona evrov.

Matej Mljač ob tem dodaja, da bi bilo smiselno znova obuditi misel o Kopru kot mestu vertikal. “Še zlasti v povezavi z drugimi bližnjimi vertikalami, torej sosednjim stolpičem, zvonikom in dvigalih v Luki Koper,” razmišlja arhitekt.

Kulturna delavka Irena Urbič je obujala spomin na čase, ko so na majhnih balkonih plapolale plenice, ki so se sušile, in prebedene noči, ko je opazovala, kdaj bo v bloku ugasnila zadnja luč. “Tomosov blok bi moral ostati nespremenjen,” je odločno pripomnila arhitektka Valnea Družeta. Novinar Franko Hmeljak pa je predlagal, da bi stavbo zasedli študenti. “Če bi blok obnovili in poskrbeli, da bi bil energetsko samozadosten, bi lahko prav krasno živeli,” meni.

Strokovnjakinja na interdisciplinarnem področju konservatorstva arhitekturne dediščine Neža Čebron Lipovec je dejala, da je Tomosov nebotičnik obenem kraj spomina in kraj pozabe: “Je simbol slovenstva, socializma in razvoja Kopra, a ne moremo mimo dejstva, da so ob njegovi gradnji prav na tej lokaciji porušili dva zelo pomembna objekta beneške zgodovine mesta.”

Arhitekta Jasna Kralj Pavlovec pa je spomnila, da je arhitektura Tomosovega bloka zasnovana po načelih skeletne gradnje, kar pomeni, da je mogoče popolnoma spremeniti notranji ustroj objekta in ga prilagajati različnim vsebinam.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bi morali prednostno iskati rešitve za ohranitev nebotičnika, njegova rušitev pa da ne pride v poštev. “Ali naj ga do konca porušijo ali pa naj ga pustijo takega, kot je zdaj. Neko rezanje na pol z rušitvijo najvišjih nadstropij bi predstavljalo bolečo kastracijo,” je bila nazorna Neža Čebron Lipovec. Mislim, da določeni “diletanti” ne zmorejo narediti koraka naprej, pa je bila ogorčena Urbičeva. Pravi, da pogreša vizionarstvo in jasne zamisli, kako narediti preboj, korak naprej.

Lahko bi vprašali ljudi, kaj želijo

Mljač ocenjuje, da ni smiselno razmišljati o točkovnem urejanju posameznih delov Kopra, temveč nanj gledati kot na celoto, predvsem pa razmišljati o umestitvi primernih vsebin v parter mesta. “Blok je dovršeno oblikovan in čaka na novo življenje,” pravi Mljač. Tako Čebron Lipovčeva kot Mljač ocenjujeta, da ne bi bilo primerno, če bi vanj umestili elitna stanovanja, ker kaj takega ne sodi v tamkajšnje okolje.

Jasna Kralj Pavlovec je za primerjavo navedla dobro prakso v avstrijskem Gradcu, kjer so uspešno uredili cenovno dostopna stanovanja za mlade, ob katerih so še prostori, kjer mladi delajo in se ukvarjajo s “coworkingom”, torej delom v skupnosti. “Lahko filozofiramo in sanjamo, a menim, da bi bilo najbolj smiselno, če bi šli med ljudi in jih vprašali, kaj si želijo. Prihodnji načrti bi morali izhajati iz prebivalcev in njihovih potreb,” ocenjuje Neža Čebron Lipovec.

Igor Franca meni, da le ni vse tako enostavno. “Najti je treba investitorja, ki se mu izide ekonomika projekta,” je realen.

Valnea Družeta ob tem opozarja, da bi se morali ustaviti z novimi pozidavami. “Želim si, da bi obnovili Tomosov blok in ga zopet napolnili, da bi lahko z vsakega okna uzrli luč,” optimistično razmišlja.

NATAŠA HLAJ

---