“Pomorstva na spletni strani ministrstva zlepa ne najdeš”

Kaj ima kitajsko novo leto opraviti z ladjarji? Precej, kajti po končanih kitajskih praznovanjih konec februarja so se ladijske voznine za prevoz razsutih tovorov le odlepile od zgodovinskega dna. Položaj na Kitajskem namreč pomembno kroji trg ladijskih prevozov razsutega tovora: če se kitajski uvoz krepi, gre bolje tudi ladjarjem, in obratno.

Največji kontejnerski ladjarji, ki plujejo v severni Jadran, se najprej ustavijo v Kopru, kar pomeni, da tovor prek Kopra lahko pride hitreje do kupca.  Foto: Jaka Jerasa
Največji kontejnerski ladjarji, ki plujejo v severni Jadran, se najprej ustavijo v Kopru, kar pomeni, da tovor prek Kopra lahko pride hitreje do kupca.  Foto: Jaka Jerasa

SLOVENIJA > Indeks baltic dry, ki spremlja ladijske voznine razsutih tovorov na svetovnem trgu, se je 17. februarja spustil na 509 indeksnih točk, kar je zgodovinsko dno. Voznine in s tem zaslužki ladjarjev, ki prevažajo razsute tovore, tako nizko niso bili še nikoli.

V zadnjih dveh tednih se je indeks vendarle obrnil in začel rahlo rasti, a kljub odboju si ladjarji ne morejo oddahniti. “Na trgu je več ladij, kot je povpraševanja po prevozih, zato so voznine nizke,” poudarja Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe. Lani so vsi ladjarji prepeljali za štiri odstotke več razsutih tovorov kot leto poprej, kar pomeni nekoliko manjšo rast kot prejšnja leta. Obenem je iz ladjedelnic prišlo za 4,4 odstotka več ladij, ki so jih ladjarji optimistično naročali pred nekaj leti, ko je bila rast skupno prepeljanega tovora še višja. “Pa imamo škarje, ki niso v korist ladjarjev,” pravi Bandelj.

Gneča v Kaliforniji

Kako bo v prihodnje, ni mogoče zanesljivo napovedati. Na trg vseh pomorskih prevozov namreč poleg rasti kitajskega uvoza vpliva še vrsta drugih dejavnikov. V zadnjih dveh mesecih, denimo, so oči kontejnerskih ladjarjev uprte v zahodno ameriško obalo, kjer so pristanišča povsem zabasana s kontejnerji. Na sidrišču pa na raztovarjanje čaka več deset kontejnerskih ladij. Največje zasičenje v zgodovini ladjarstva se je zgodilo zaradi prihoda čedalje večjih kontejnerskih ladij na trg, pristanišča pa nimajo dovolj opreme in prostora za skladiščenje. Razmere pa je nato do kaosa privedla stavka pristaniških delavcev. Gneča je tako velika, da še tri mesece ne bodo vzpostavili normalnih razmer.

Koper februarja rekordno

Kontejnersko gnečo pa je v zadnjih mesecih videti tudi v koprskem pristanišču, proste kotičke za skladiščenje kontejnerjev komaj še najdejo. “Luka je polna, pokamo po šivih,” potrjuje tudi član uprave Andraž Novak. Odkar so poglobili morsko dno, lahko sprejemajo večje in bolj naložene ladje, kar pomeni več kontejnerjev. Februarja so tako zabeležili nov kontejnerski mesečni rekord; pretovorili so 63.077 kontejnerskih enot TEU in s tem za 2000 TEU popravili dosedanji rekord iz lanskega julija. “Nove povezave med ladjarji in prihod vse večjih kontejnerskih ladij napovedujejo še večjo rast,” ugotavljajo v Luki. V Koper zdaj plujejo tri direktne ladjarske linije z Daljnega vzhoda, v katere so se povezali najpomembnejši svetovni kontejnerski ladjarji. Ladje dveh linij že imajo Koper za svoje prvo pristanišče v Jadranu, od aprila pa bo Koper prvi tudi za alianso ladjarjev pod taktirko tajvanskega Evergreena. “V Luki se trendom prilagajamo s poglabljanjem morskega dna, z gradnjo dodatnih skladiščnih površin, tirov in opreme. Glavnina investicij v prihodnjih letih bo prav na kontejnerskem terminalu. Izziv pa ostajajo zaledne povezave, torej povečevanje zmogljivosti železnice in gradnja dodatnega kamionskega vhoda, za kar pa potrebujemo podporo in razumevanje vseh deležnikov,” pravijo v Luki.

7. marec je dan slovenskega pomorstva. Na ta dan leta 1991 je bila sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi države. Osrednja slovesnost z gostjo, komisarko Violeto Bulc, bo nocoj v Avditoriju. Dopoldne bo še regata ob dnevu pomorstva, ki jo pripravljata uprava za pomorstvo in jadralni klub Veter, Pomorski muzej pa bo popoldne v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu odprl razstavo Tradicionalno ladjedelništvo in razvoj vodnih športov.

Več ton za Luko, več posla za druge

Več tovora pomeni tudi več posla za špediterje in agente. “Vsaka nova tona tovora v pristanišču je priboljšek za nas,” pravi Čedomil Bojanić, predsednik sekcije špediterjev pri GZS. Ocenjuje, da je v Kopru laže in bolje poslovati kot v sosednjih pristaniščih. “Na carini, denimo, so razumeli naše potrebe in so omogočili carinjenje 24 ur na dan. Ministrstvo za finance pa še vedno zaman prepričujemo, da nam omogoči odložni način obračunavanja davka na dodano vrednost, kot to poznajo v severnoevropskih pristaniščih in so zato špediterji tam konkurenčnejši od nas,” pravi Bojanić.

Predsednik zveze pomorskih agencij Emil Bandelj pa ugotavlja, da morajo tako doma kot tudi na ravni Evropske unije odgovorne še vedno opominjati, da ne obstajajo samo ladjarji in pristanišča, ampak tudi pomorska industrija. “Še v Ljubljani ne vedo, da sploh obstajamo. Poglejte samo na spletno stran ministrstva za infrastrukturo, na kateri pomorstva zlepa ne najdeš,” sklene Bandelj.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano