“Pogodbe za nedoločen čas doslej še nisem imela v rokah”

Resničnost ni nekje vmes, kot rečemo za večino stvari. V znanstveni sferi sta resnični tudi obe skrajnosti: na eni strani akademska elita, ki razburja javnost z visokimi honorarji, na drugi prekariat, množica mladih znanstvenikov, ki si morajo plačo služiti s prijavami na projekte, po poteku pogodb o delu za določen čas pa ostanejo na cesti. Na to je v peticiji opozorila dr. Ana Rotter, mikrobiologinja z Morske biološke postaje v Piranu.

PIRAN > Peticijo, s katero je Ana Rotter opozorila na segregacijo v znanstvenem svetu, je v prvih dveh dneh podpisalo več kot 300 ljudi, število pa se še povečuje. V peticiji je nanizanih več predlogov, kako zajeziti astronomske zneske, ki se stekajo na račune določenih znanstvenikov. Pisanje mlade znanstvenice in njenih somišljenikov je namenjeno tudi temu, da bi se javnost, ki po aferi s honorarji vse visokošolske učitelje in raziskovalce meče v isti koš, seznanila s težkimi pogoji, v katerih delajo mnogi med njimi. “Meje med povprečno plačo raziskovalca in neverjetnimi zneski, o katerih beremo v medijih, ne postavlja odličnost, ampak iznajdljivost in položaj pri koritu,” piše v peticiji.

Podpisniki peticije zahtevajo večji nadzor nad avtorskimi pogodbami in njihovo omejitev na primer z omejitvijo največjega dovoljenega zneska avtorskih honorarjev na ustanovo glede na število zaposlenih, javni seznam prejemnikov (z vsotami) avtorskih honorarjev nad določeno vsoto, znižanje odstotka zaposlitve - torej financiranja iz javnih sredstev - za prejemnike avtorskih honorarjev ali omejitev največjega zneska, ki ga lahko nekdo prejme za avtorsko pogodbo glede na plačo, ki jo dobi v svojem rednem delovnem razmerju, prepoved dvojnega financiranja in njeno dosledno izvajanje, preusmeritev sredstev, privarčevanih z omejitvijo izplačevanja avtorskih honorarjev, v sklenitev rednih delovnih razmerij.

> V dveh dneh se je pod peticijo nabralo kakih 300 podpisov. Kako ocenjujete odziv?

“Z odzivom sem več kot zadovoljna iz več razlogov. Najprej zato, ker se znanstveniki neradi izpostavljajo, pa tudi zato, ker prihajajo iz različnih inštitucij, tako znanstvenih kot akademskih, in tudi iz državne uprave. Podpirajo nas tudi nekateri gospodarstveniki in upokojenci. Torej razdor med nami le ni tako velik in si vsi skupaj želimo sprememb na bolje.”

> Kdaj in komu boste peticijo predali?

“Najprej bomo videli, kako se bodo odvile stvari glede izbire nove ministrice ali ministra za izobraževanje, znanost in šport. Potem pa upam, kar sem že večkrat izrazila, da se bodo za isto mizo usedli predstavniki različnih področij; visokega šolstva, znanosti, torej fakultete, inštituti, predstavniki z ministrstva in konec koncev tudi gospodarstveniki. Dobrodošla bi bila prisotnost predstavnikov sindikata in - zakaj ne - predstavnikov različnih generacij iz prej omenjenih sektorjev; od mlajših do zaslužnih profesorjev. Očitno je interes, da se zadeve spremenijo, da se postavijo neka pravila na tem področju in že glede na komentarje, ki jih sama dobivam, je jasno, da je veliko konstruktivnih in dobrih potencialnih rešitev.”

> Kakšen je namen peticije; gre bolj za ozaveščanje javnosti ali za realno pričakovanje, da se bo kaj spremenilo?

“Prvenstveni namen je bil ta, da je potrebno reagirati na razkritje izplačevanja takih astronomskih honorarjev. Javnosti smo želeli povedati, da smo tudi mi, ki prihajamo iz istih krogov, nad tem razkritjem ogorčeni in da to ni praksa, ravno nasprotno. Torej res je, lahko govorimo o ozaveščanju javnosti s tem, da smo želeli biti konstruktivni in nanizati nekaj predlogov, kako bi zadeve lahko ukrotili.”

> Kakšno je po vašem številčno razmerje med “akademsko elito”, ki neupravičeno služi s honorarji, in ostalimi, prekarnimi raziskovalci, ki se - kot pišete - vsak dan borijo za ohranitev svoje službe?

“Akademske elite je zelo malo in absolutno niso vsi akademiki dobičkarji. Tudi na vrhu hierarhije je veliko takih, ki s srcem opravljajo svoje delo. A vendar je teh, ki so pravzaprav obogateli z izplačevanjem honorarjev, dovolj, da je potrebno povzdigniti glas. Prekarnih raziskovalcev je veliko; za inštitucije, za katere imam podatke, se ti odstotki gibljejo nekje okoli 40 do 50 odstotkov v posamezni inštituciji. Potrebno je poudariti, da načeloma ti zaposleni imajo pravico do koriščenja dopusta, so socialno varni, a vendar se pogosto dogaja, da ti delavci dejansko ne vedo, ali bodo lahko ohranili svojo zaposlitev celo nekaj tednov pred iztekom pogodbe.”

> Zakaj se to dogaja?

Do takih, po mojem mnenju nedopustnih razmer, prihaja zato, ker nimamo stabilnega financiranja. Delež plač, ki ga imamo vsak mesec zagotovljenega, se giblje od deset pa tja do 100 odstotkov za zares redke izbrance. Delitev odstotkov pokritosti je odvisna od vsake raziskovalne (programske) skupine posebej, predvsem od vodstva znotraj skupine. Ostali delež si pokrivamo s številnimi prijavami na projekte, saj na deset projektnih prijav dobimo zgolj en projekt. Uspešnost je torej desetodstotna. Po nekaterih študijah v eno projektno prijavo glavni raziskovalec vloži skoraj dva meseca dela, pogosto pa pri tem sodeluje ekipa nekaj ljudi, tako da vsak član ekipe porabi vsaj polovico tega časa. Predstavljajte si, da je za to, da bi si zagotovili svojo osnovno plačo, potrebno napisati deset projektov, da bi dobili enega. Namesto da bi raziskovali, bolj ali manj prijavljamo projekte. Časa za raziskovanje zmanjka, kar se dolgoročno pozna na kakovosti naših znanstvenih objav.”

> Kolikšno plačilo za svoje delo pravzaprav prejema prekarni raziskovalec?

“Od 1000 do 1300 evrov neto.”

> Kakšen je trenutno vaš status? Kakšno delo opravljate, koliko in na kakšen način ste zanj plačani?

“V svojih sedaj več kot desetih letih delovne dobe še nisem imela v rokah pogodbe za nedoločen čas. To je realnost mnogih, saj smo odvisni od projektnega financiranja in v najboljšem primeru - a takšni primeri so redki - se pogodbe o zaposlitvi podaljšujejo za čas trajanja projekta, kar je največ za tri leta. Pogosto pa so te pogodbe krajše. Zaposlena sem kot postdoktorska raziskovalka na mestu znanstvene sodelavke. V svoji osnovi sem mikrobiologinja, doktorat pa sem naredila iz statistike in pri svojem znanstvenem delu sodelujem, kjer je možno pri pripravi poskusov ter pri njihovi statistični obdelavi.”

JANA KREBELJ

---