“Pobiranje soli je ena velika loterija”

Če so lani solinarji prvo sol pobrali sredi julija, pa to poletje solna polja v Seči in Strunjanu še kar samevajo. Na njihovi gladini se ne zrcali še niti gram belih morskih kristalov.

SEČA > Za katastrofalno sezono je krivo slabo vreme, ki ne dopušča, da bi iz morja izhlapela voda in na dnu slanih polj pustila dragoceni pridelek. Ker imajo v skladiščih dovolj zaloge za dve leti, dobava kupcem za zdaj ni ogrožena. Če jim nebo tudi prihodnje leto ne bo naklonjeno, pa bo skoraj zagotovo zazvonil alarm.

Solinarstvo je gospodarska panoga, ki je povsem odvisna od vremena. “Kakšna slana sezona, neki! To, kar imamo zdaj, je sladka sezona! Toliko dežja v mesecih, ki so ključni za kristalizacijo soli, ne pomnimo. Celotne soline so polne sladke vode,” je nezadovoljen vodja pridelave soli v podjetju Soline Dario Sau.

Pravi, da je bil že konec aprila precej deževen, pa tudi maj ni bil tak, kot so si ga želeli. Prvih 21 dni junija je bilo kar obetavnih. “Ko je že kazalo, da bo sol kristalizirala, se je zopet začelo slabo vreme. Tudi julij je nato postregel zgolj z oblačnostjo in nevihtami,” spomni Sau.

Izjemne količine padavin so bistveno razredčile že pripravljeno slanico v izparilnikih in kristalizacijskih bazenih, zato bodo solinarji v teh dneh izpraznili kanale v solinah in vanje načrpali novo pošiljko morske vode. “Ocenili smo, da se nam s tako razredčeno slanico ne izplača počakati na začetek kristalizacije, ker bi bila bera soli daleč od pričakovanj,” razlaga Sau.

Solinarji so se v preteklosti že soočili s klavrnimi letinami. Najhuje je bilo leta 1992, medtem ko so imeli leta 1985 najboljši slani izkupiček. Takrat je v Istri očitno vladalo saharsko poletje, saj so solinarji zadnjo sol pobrali konec oktobra oziroma v začetku novembra.

Solinarji bodo morali zdaj ponoviti vse postopke priprave slanih bazenov, tudi utrjevanje podlage iz petole, od česar je odvisna čistost nabrane soli. Če jim vreme tokrat ne bo prekrižalo načrtov, bi lahko gavere (lesene grablje) zavihteli v začetku avgusta. “Najugodnejša kombinacija za nastanek soli sta sonce in burin, pa tudi maestrala se ne bomo branili,” v šali pove Sau.

Na pridelovalnem območju Lera v Sečoveljskih solinah letos dela 12 redno zaposlenih solinarjev in 14 najemnikov solnih fondov. Skupaj obdelujejo 26 solnih polj, ki so primerna za pridelavo prehrambene soli. V solinah v Strunjanu pa so na delu štirje najemniki. Lani so v vreče spravili 3170 ton soli v Seči in 200 ton v Strunjanu. Zgolj v enem mesecu so uspeli nagrabiti kar 2900 ton soli.

Sau je najbolj hudo za solinarje in najemnike solnih polj, ki trdo delajo že kakšen mesec. Napačno je razmišljanje, da se solinarji nagarajo zgolj dva poletna meseca. Za obdelovalne površine je namreč treba skrbeti vse leto, saj je kakovostna slana letina odvisna tudi od ustrezne podlage v bazenih. “Solinarji že težko čakajo na prve kristale soli, ker je od tega odvisen tudi njihov zaslužek. Ni kaj, pobiranje soli je ena velika loterija,” še pripomni Dario Sau. NATAŠA HLAJ

---