Obstrukcija ni spodnesla proračuna

Izolski občinski svet je včeraj odločal o predlogu občinskega proračuna za letošnje leto, ki je bil po prepričanju 10 opozicijskih svetnikov (Desus, IJN, Lista Izolani, SDS) prenapihnjen. Predvideva namreč kar 23,03 milijona evrov prihodkov in 21, 64 milijona odhodkov. Ker pa opozicija preostalih 12 svetnikov ni prepričala, je deseterica tik pred glasovanjem o proračunu zapustila sejo.

IZOLA > Predlagane številke so resnično precej navite, saj naj bi se lani v občinsko blagajno steklo “samo” 17, 66 milijona evrov in iz nje odteklo 18, 80 milijona.

Če ti prilivi in odlivi držijo (v Izoli naj bi zaključni račun za lansko leto sprejeli šele aprila), je nastal 1,14-milijonski primanjkljaj, ki ga bo treba letos zapolniti.

IJN se je obregnil ob to, da osnutek sprejemajo na izredni seji, čeprav ni izrednih okoliščin. “Ker gradiva ne zmorete pripraviti pravočasno, saj so občinske strokovne službe nesposobne,” je očital Alojz Zorko. Dodal je, da se pri pripravi osnutka župan Igor Kolenc ni posvetoval z njimi in da gre za jasno sliko nagrajevanja volilnih rezultatov, čeprav ni na osnutek proračuna podal nobene pisne pripombe. “Takšen proračun ne bo zdržal,” je naznanila Jasna Istenič (Lista Izolani). Pridružil se ji je Branko Simonovič (Desus): “Predlog proračuna je neuresničljiv.” Vprašal je še, ali je neporavnanih obveznosti za lansko leto za 2,1 milijona ali 1,5, češ da to ni razvidno. Proti sprejetju se je izrekel tudi Saša Glavaš (SDS). Nasprotno je Igor Franca (SMC) menil, da morajo vsi proračuni predvidevati najrazličnejše projekte, sicer se občine ne bi mogle potegovati za evropski denar. Obenem se mu zdi pozitivno, da si je Kolenc do konca mandata zadal, da bo zadolženost občine zmanjšal za 30 odstotkov in v občinski upravi zajezil zaposlovanje.

Računajo na davčne prihodke

Proračun naj bi tudi tokrat polnili z davčnimi prihodki - načrtujejo jih v višini 10,32 milijona evrov. 7,3 milijona odpade na dohodnino, ostalo vključuje davke na (ne)premičnine in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Skoraj štirikrat manj kot lani naj bi zbrali s prispevki za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč (niti 680.000 evrov). Nasprotno predvidevajo skoraj osemkrat več kapitalskih prihodkov od prodaje premoženja, 6,47 milijona evrov, in levji delež (4,32 milijona) snujejo s prodajo stavbnih zemljišč, predvsem na Šaredu. Vlado Marić je tako zasnovano prodajo označil za “iluzorno” in Danilo Markočič (oba Desus) za “misijo nemogoče”.

1,85 milijona se nadejajo iz državnega proračuna in evropskih virov. Samo iz strukturnih skladov EU naj bi dobili dober milijon in 916.000 evrov porabili za dokončanje hidravličnih izboljšav. Le malo manj, 809.311 evrov, dobili naj bi jih iz državnega proračuna, pa naj bi porabili za ustavne obveznosti in dvojezično poslovanje.

Brez novih posojil

Proračun bodo praznili z novogradnjami, obnovami in nakupi zemljišč. Direktor občinske uprave Marko Unterlechner je poudaril, da se bodo ukvarjali z gradnjo izolske vpadnice in krožišča pri Komunali, pa tudi s pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN) in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Ribe ter z ureditvijo obalne ceste. Morali bodo prenoviti javno razsvetljavo in pridobiti energetske izkaznice za javne objekte.

Skoraj pet milijonov naj bi porabili za poplačilo pisarniškega materiala, vode, elektrike in podobnih stroškov ter 1,62 milijona za plače zaposlenih. Desetkrat več kot lani naj bi namenili za službena potovanja (8700 evrov) pa tudi za kazni in odškodnine (427.000 evrov). Po drugi strani naj bi dvakrat več denarja namenili pospeševanju gospodarske rasti (156.000 evrov).

Občina bo skušala reprogramirati štiri milijone starih posojil, če bo le dobila ugodnejšo obrestno mero. Novih dolgoročnih zadolžitev letos ne predvideva. V zadnjih dveh letih se je občina zadolžila za 2,5 milijona in je skupaj zadolžena za 11 milijonov. “Nazadnje se je zadolžila za večje naložbe, kot so krožišča, sofinanciranje hidravličnih izboljšav in celovita prenova Sončnega nabrežja,” je nanizal direktor občinske uprave.

MIRJANA CERIN

---