“Moja izvolitev je zagotovilo za preboj univerze”

Dragan Marušič je prepričan, da bo na rektorskih volitvah gladko zmagal. Ne zato, ker bi se ga zaposleni bali, ampak zato, ker v njem vidijo garancijo za preboj primorske univerze, pravi.

Ko je takrat 58-letni matematik z doktoratom britanske univerze v Readingu Dragan Marušič pred štirimi leti sedel na rektorski stol, so ga mnogi pozdravili z navdušenjem. Tudi javnost in mediji so njegovo izvolitev spremljali s simpatijami, saj je predstavljal upanje, da bo univerzo, ki so jo že takrat pretresale afere in škandali, postavil na trdne in zdrave temelje. Vendar se skoraj nič od tega ni zgodilo. Čeprav sam trdi, da so zagnali številne razvojne projekte in v akademskem svetu utrdili pomen primorske univerze, ta ni pridobila na ugledu. Prej nasprotno.

Prevladujoč vtis v javnosti je, da se je Marušič ves mandat ukvarjal z lovom na čarovnice, univerzo še globlje potisnil v afere in škandale ter obračunaval z zaposlenimi in mediji. “Zakaj bi se me ljudje bali? Saj nikomur nič nočem. Ni vse res, kar se govori o meni. Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen sem,” Marušič presenečeno odreagira, ko ga vprašamo, ali bo volilne glasove dobil zato, ker se ljudje bojijo njegovega maščevanja.

Da je diktator, ki znotraj univerze neusmiljeno obračunava z drugače mislečimi, odločno zavrača. Marušič vztraja, da je za njegovo negativno podobo v javnosti kriva zgolj peščica nezadovoljnih posameznikov, ki jim je vzel nekatere privilegije. “Človeka označujejo tri stvari - um, telo in duša oziroma srce. Um izpolnjujem skozi matematiko, telo skozi šport oziroma košarko, dušo oziroma srce pa skozi rock'n'roll oziroma zasedbo Grateful Dead. Nekdo, ki mu je blizu filozofija Grateful Dead, ne more biti maščevalen. Nisem tak,” se opiše Marušič in doda, da so ga obtožbe najprej prizadele, ker so ga, dokler ni sedel na rektorski stol, vsi imeli radi in so se z njegovimi pogledi na razvoj univerze tudi strinjali. “A taka je najbrž usoda funkcije rektorja. Mogoče sem tudi deloma sam kriv. V sebi namreč nimam toliko tistega, kot je imel moj mali bratec, ki je z lahkoto očaral vse okoli sebe,” pove o svojem pokojnem bratu Andreju Marušiču, ki je vseskozi prisoten v njegovih mislih.

Med pogovorom z njim so vse asociacije matematične, Marušič govori o enačbah, kvadraturi kroga, enakostraničnem trikotniku. Ustvarja vtis, da tudi na medčloveške odnose gleda matematično, zato preseneti z izjavo, da je nekatere kadrovske spremembe na univerzi naredil na intuitivni in ne na razumski ravni.

“Čutil sem, da je tako prav,” tako pojasni vlogo Gregorja Kosa, ki je postal njegov pomočnik in predstavnik za stike z javnostjo. Spoznala sta se novembra lani v Indiji, kjer sta se ločeno udeležila konference o ajurvedi.

O svojih protikandidatih ne želi govoriti, njuno kandidaturo pa vidi kot kandidaturo proti njemu osebno. “Če bi zmagal kdorkoli od njiju, bi to pomenilo vračanje univerze na staro pot, kar ne bi bilo dobro,” pove Marušič. Zato je prepričan, da je samo on v tem trenutku rešitev za primorsko univerzo. “Ko se bom upokojil, se bom posvetil učenju matematike, predvsem si želim, da bi matematiko na ustrezen način približal najmlajšim. Matematika je vsepovsod, čeprav se tega ljudje niti ne zavedajo,” pove o svojih načrtih za prihodnost, ko in če ne bo več rektor.

Za Marušiča je povsem sprejemljivo, da so torto za njegovih 60 let plačali davkoplačevalci. Tudi kazenske ovadbe ga ne skrbijo, čeprav očitki niso povsem nedolžni. Da so se na univerzi enormno povečali stroški za odvetnike, po drugi strani pa imajo velik finančni primanjkljaj, je zanj prav tako povsem sprejemljivo. “Moramo se braniti. Tudi za stvari, ki jih je zagrešilo še prejšnje vodstvo,” pravi Marušič. Na vprašanje, ali bi bil pripravljen pozabiti na stare zamere v korist univerze, istreli: “Z lahkoto. Nisem zamerljiv človek.”

TATJANA TANACKOVIČ

---