“Modelarstvo je šola za življenje”

“Res je, da so se mladi nekoč bolj dejavno ukvarjali s tehničnimi spretnostmi, a, se mi vseeno zdi, da tudi danes k nam zaide kar nekaj otrok, ki bi se radi naučili kaj izdelati z lastnimi rokami,” ugotavlja Branko Miklavec, ki že od leta 1992 vodi koprski Klub mladih tehnikov. V prostorih, ki spominjajo na pravo delavnico, se vsak teden zvrsti kar 71 otrok, ki pod njegovim mentorstvom spoznavajo osnove modelarstva, elektronike, fotografije in radioamaterstva.

Branko Miklavec: ““Res je, da so se mladi nekoč bolj dejavno ukvarjali s tehničnimi spretnostmi, 
a se mi vseeno zdi, da tudi danes k nam zaide kar nekaj otrok, ki bi se radi naučili  kaj izdelati z lastnimi rokami.”  Foto: Nataša Hlaj
Branko Miklavec: ““Res je, da so se mladi nekoč bolj dejavno ukvarjali s tehničnimi spretnostmi, a se mi vseeno zdi, da tudi danes k nam zaide kar nekaj otrok, ki bi se radi naučili kaj izdelati z lastnimi rokami.”  Foto: Nataša Hlaj

KOPER > Modelarstvo je med najbolj obiskanimi krožki, pove Branko Miklavec. Letošnji najmlajši član obiskuje šele prvi razred, med starejšimi obiskovalci pa najdemo tudi dijake, ki nadgrajujejo že pridobljeno znanje, je zadovoljen idejno vodja Kluba mladih tehnikov Koper.

Odgovora, kdaj začeti, nima na dlani. “Vsak otrok je unikaten. Najpomembneje je, da si želi ustvarjati, nekaj izdelati in da njegova koncentracija traja nekoliko dlje,” meni Miklavec. Najmlajšim predlaga začetne vaje žaganja z ločnato žago. Ob tem otroci spoznajo delovno okolje in nove prijatelje. “Večina izdelkov za začetnike je sestavljenih iz izžaganih delov mehke topolove vezane plošče. Sledi brušenje, sestavljanje, lepljenje in barvanje,” opisuje potek modelarskih delavnic.

Pri svojem mentorskem delu je ubral nekoliko drugačno strategijo, pri kateri se je zelo prilagodil staršem in otrokom. “Nisem se odločil oblikovati vnaprej določenih skupin in urnikov, temveč sem jim tukaj na voljo od ponedeljka do petka med 14. in 20. uro. K meni lahko pridejo kadarkoli in za toliko časa, kolikor želijo,” pravi Miklavec.

Najbolj ga veseli, ko v otrokovih očeh vidi zadovoljstvo, ker povsem sami uspejo nekaj izdelati in ima to tudi kakšno uporabno vrednost. Začetniki tako, denimo, najprej izdelajo preprosto letalo, sledi avtomobilček, škatla s pokrovom, nato pa pride trenutek, ko se že lahko lotijo zahtevnejših izdelkov s pomočjo načrtov. Otroci lahko izdelajo tudi izdelek po lastni zamisli.

Nekoliko manj otrok, letos le pet, je vpisanih v krožek elektronike, saj zaradi višje zahtevnosti ni primeren za začetnike. Miklavec pravi, da otroci tam spoznavajo in izdelujejo radijski sprejemnik in preprosta vezja na led diode. “Nujno je modelarsko predznanje, saj je treba znati izdelati tako ohišje za sprejemnik kot tiskano vezje,” pove. Uporablja se ročno orodje, baterijski vrtalnik in spajkalnik. Spajkanja se otroci naučijo postopoma na odsluženih tiskanih vezjih.

Začetki Kluba mladih tehnikov segajo v leto 1962. Takrat so prenovljeni stavbi na Madinski ulici 6 v Kopru (za Muzejskim trgom) nadeli ime Dom mladih tehnikov (DTM). V njem so potekale tehnične dejavnosti pod okriljem okrajnega odbora ljudske tehnike. Po razpadu okrajnih odborov ljudske tehnike je dejavnost začela financirati koprska občina in tako je še danes. V domu je ostal Marcel Fičur, ki je inštruktorsko vlogo opravlja do upokojitve. Leta 1992 postane gonilna sila Branko Miklavec.

Grego Igliča in Maja Škabarja smo zmotili sredi izdelave jadrnic. Pravita, da jima je še vedno najteže brusiti izdelek, ker gre za dolgotrajen postopek. Maks Jermaniš, ki že drugo leto obiskuje modelarski krožek, je reden obiskovalec kluba in pravi, da se z izdelki doma rad tudi igra. Njegova mama, Mojca Jermaniš, zadovoljno ugotavlja, da ta dejavnost na njenega sina deluje precej sproščujoče. “Doma nimamo orodja, ne materiala, še manj pa časa za takšne zadeve, zato smo zelo veseli, da mu lahko omogočimo obisk takšnega krožka,” pravi. Prepričana je, da je to dobra odskočna deska za tehnične poklice.

“Modelarstvo je šola za življenje. To je garancija, da bodo tudi v odraslih letih znali kakšno stvar sami popraviti, morebiti tudi kaj enostavnega izdelati,” jo še dopolni Miklavec.

NATAŠA HLAJ


Najbolj brano