“K nam pridejo zdravi, zadovoljni pa se vračajo”

Branka Trbovič, ena od 13 zaposlenih v izolskem Centru za transfuzijsko dejavnost, ki deluje pod okriljem Zavoda za transfuzijsko medicino, je belo haljo za vselej obesila na klin. Na njene iztekajoče se delovne dni so se spomnili tudi v izolski enoti Rdečega križa.

IZOLA > Center za transfuzijsko dejavnost je na predzadnji dan v letu 2014 pokal po šivih. Med dve večji skupini krvodajalcev iz Luke Koper in Brkinov so se pomešali predstavniki izolskega Rdečega križa in drugi.

Branka Trbovič, doma iz Juršč pri Pivki, takšnega slovesa ni pričakovala, čeprav ji je bilo ob zadnjih trenutkih v službi težko pri srcu. 21 let in pol od skupaj 49 let delovne dobe je preživela v Centru za transfuzijsko dejavnost. Tja je prišla, ko se je center preselil v stavbo izolske splošne bolnišnice, kjer je še zdaj.

Pred tem je delala v stari izolski bolnišnici, ob boku uglednih kirurgov. Popotnica za vse življenje so ji bila tudi leta, ki jih je preživela na patronažnem oddelku zdravstvenega doma v Buzetu, “saj je prvi obisk pri dojenčku nekaj nepozabnega”.

Med oktobrom 2013 in oktobrom 2014 je v Izoli kri darovalo 750 krvodajalcev, 13 odstotkov več kot pred tem, med njimi je deset odstotkov mladih. Registriranih krvodajalcev pa je kar 2000. “Izola je bila delavsko mesto z močnimi krvodajalskimi skupinami iz Mehanotehnike, Delamarisa in drugih tovarn. Zdaj kri darujejo njihovi otroci in vnuki,” pojasnjuje predsednik izolskega Rdečega križa Vlado Ostrouška. Porast so zabeležili tudi v piranski občini, in sicer devetodstotni.

Do darovanja krvi ima poseben odnos: “Za razliko od kirurgije pridejo k nam zdravi ljudje, nekaj darujejo in tisti, ki so zadovoljni, se vrnejo. Največji izziv ostajajo zadovoljni krvodajalci, ki še vedno prisegajo na slogan: 'Daruj kri, nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval sam ali kdo od tvojih bližnjih'.” Zagotovilo za varno kri ostajajo štiri načela, na katerih so utemeljili krvodajalstvo kot prostovoljno, solidarno, anonimno in brezplačno humanitarno dejavnost.

Sodelovanje z območnimi enotami Rdečega križa presega izmenjavo informacij o pomanjkanju krvi določene krvne skupine. “Gre za koordiniranje večjih skupin, posebno pozornost posameznikom, ki prvič obiščejo center za transfuzijo ... Človeški odnos je zelo pomemben,” je nazorna. Kot diplomirana medicinska sestra se tega še posebej zaveda.

Za nadaljnji obstoj te dejavnosti je po njenem mnenju ključno, da krvodajalci ostanejo upravičeni do dela prostega dne (delodajalci dobijo nadomestilo) in malice. “V zadnjem času so jo celo izboljšali. Izbirati je mogoče med sendviči, rogljiči, jogurti in klobasami. Te ostajajo na željo krvodajalcev, saj se jih je v anketi, ki smo opravili, večina odločila prav zanje.” Še nedolgo nazaj so bili upravičeni tudi do vračila potnih stroškov. “Tega ni bilo treba ukiniti, k nam prihajajo tudi krvodajalci iz oddaljenih krajev,” je jasna.MC

---