Župan obljublja še več meritev

“Kaj bi slepomišili! Radi bi vedeli, ali lahko na to vpliva Salonit.” Tako je kanalski podžupan Marko Bucik v sredo zvečer strnil pričakovanja veliko krajanov, ki so prišli v Deskle prisluhnit poročilu o meritvah vsebnosti težkih kovin v tleh blizu cementarne. Niso dobili odgovora, niti ga ne bi mogli. Je pa župan Andrej Maffi zagotovil, da bo občina podobne meritve še naročala.

DESKLE > Občina Kanal je Kmetijskemu inštitutu Slovenije letos naročila izmeriti vsebnost skupine težkih kovin v tleh pri Gorenjem Polju in na nekaterih tam pridelanih vrtninah. Hoteli so izvedeti, kako je zemlja onesnažena, ker je streljaj stran anhovska cementarna s svojimi izpusti in ker bi tam radi uredili namakalni sistem iz vodarne Močila, ki z obdelano vodo iz Soče oskrbuje bližnja naselja in je last hčerinske družbe Salonita Salinvest.

Tudi zato se ideja nekaterim zdi sporna. Za mnoge pa je preprosto absurdno, da bi zelenjavo gojili tako blizu tovarne, ki je srednje Posočje zapacala z azbestom in vzbuja sumničavost zaradi rabe odpadkov kot goriva v proizvodnji cementa. Takšne pomisleke so imeli tudi ljudje v kulturnem domu v Desklah, kjer so predstavili izsledke vzorčenja.

Poročilo navaja tudi izide nekaj preteklih raziskav onesnaženosti tal v Sloveniji. Leta 2004 so v vzorcu, odvzetem ob Soči v Desklah, odkrili šestkrat več živega srebra od predpisane mejne vrednosti in nekoliko preveč kadmija. Leta 2008 pa so v zemlji iz Gorenje vasi namerili višji vrednosti niklja oziroma kobalta od zanju predpisanih.

Skoraj vse v mejah

“Manj hudo je, kot sem se bal, da bo,” je pred zbranimi ponovil župan Občine Kanal Andrej Maffi. Kot smo poročali, so rezultati dokaj ugodni. V dveh vzorcih so strokovnjaki namerili znatno nižje vrednosti cinka, kroma, svinca, arzena in živega srebra od predpisanih mejnih. Kadmija je bilo v enem nekaj nad to mejo, v drugem nekaj pod, zaradi merilne negotovosti pa je obakrat presežena, so zaključili v inštitutu. A to je še zmeraj sprejemljivo za zdravje ljudi in okolja.

Zato pa so učinki na oboje pri določenih vrstah rabe tal verjetno škodljivi, kadar so v njej presežene opozorilne vrednosti onesnaževal, so avtorji poročila povzeli zakonodajo. Niklja so v obeh vzorcih zemlje namerili več kot toliko. In podobno so zapisali, da se po predpisih “takšno korenje ne sme dati v promet.” Ker čeprav noben od skupaj šestih vzorcev korenja, paradižnika in radiča, ubranih blizu Salonita ni bil onesnažen s kadmijem in svincem (le to so merili), rezultat za kadmij pri enem od dveh vzorčenj korenja merilno negotovost dviguje nad mejno vrednost.

Agencija RS za okolje bo po besedah župana pol leta spremljala zasičenost zraka z delci PM 10 na dveh mestih blizu cementarne, kjer ima merilnike že Salonit.

Zakaj ravno tam?

V inštitutu so zaradi podatkov za nikelj zaključili, da sta preverjani njivi za vrtičkarstvo manj primerni. “Lahko pa prilagodimo rabo tal tako, da pridelujemo vrtnine z nižjo akumulacijo težkih kovin v svoje užitne dele, na primer zelje, cvetačo, grah, fižol, paradižnik, papriko, bučke, kumare,” pojasnjujejo v kemijskem inštitutu. Alternativa bi bila menjava zgornje plasti zemlje, je v Desklah razložila soavtorica poročila Petra Karo Bešter.

Iz občinstva je bilo slišati, da potemtakem ravno gojenje za vrtičkanje značilnih vrst, hkrati pa zanimivih za šolsko prehrano, kot so solata, korenje, špinača, odpade. Od gostje so hoteli vedeti, ali sajenje teh odsvetuje? “Korenja na teh njivah ne bi,” je odvrnila. Spraševali so se, ali je smiselno urejati namakanje pri Gorenjem Polju, ko pa je blizu cementarne, ko so ta tla gotovo polna azbesta in ko so polna niklja. “Zakaj ravno tam,” je vprašal Radivoj Velušček iz društva obolelih zaradi azbesta. A čeprav mu je župan odvrnil, da “zato, ker je tam že voda (iz vodarne Močila, op.a.), drugod pa bi jo morali šele zajeti iz Soče”, Velušček ni edini, ki dvomi v razlago.

Zbrane je kajpak zanimala povezava z izpusti iz Salonita. “Kaj bi slepomišili! Radi bi vedeli, ali na to vpliva Salonit,” je dejal kanalski podžupan Marko Bucik. Toda kot je Karo Bešterjeva večkrat poudarila, ni mogoče posplošiti niti tega, da je zemlja okrog cementarne bolj zasičena z nikljem, kaj šele, da bi s prstom pokazali na vzrok. Že naravno je lahko v tleh več nekaterih težkih kovin, na primer kadmija, za zaključke bi potrebovali več raziskav na bolj razširjenem območju.

Občina bo preverjala tla?

Občina bo po besedah Maffija sledila priporočilu, tudi zato, ker ljudje ne zaupajo meritvam, ki jih opravlja cementarna. To je prvi korak k vzporedni bazi podatkov o onesnaženosti tega dela Posočja, ki jo “občina dela za ljudi, ne za Salonit,” je dejal župan. Ponavlja, da bi se najprej osredotočil na nikelj in kadmij v tleh, tudi zato, ker bi na takšen način za manj denarja in hitreje naredili več vzorčenj na več koncih občine. “Pozanimal pa se bom, ali rastline zmorejo vsrkati azbest,” je zbranim v Desklah odgovoril.

Občane je povabil, naj se javijo, če bi želeli meritve na svojem vrtu. In znova je poudaril, da ob nasvetih stroke lahko kmetujejo tudi v tem delu doline Soče. “Če je pridelava pod nadzorom in bi se usmerili v pridelke, ki manj absorbirajo težke kovine, imamo povsem varno hrano. V hrano iz Namibije pa tako ne zaupam,” je ponazoril svoje prepričanje.

AMBROŽ SARDOČ

---