Župan je v Mirnu nekoč imel “župnco”

Zakaj gremo v Ostrog, na Grive, v Loke, v Pograd, v Dela, v Brajdo, h Šelu ... je domačinom v Mirnu pojasnil publicist in časnikar Vlado Klemše, ki že tri desetletja preučuje ledinska imena.

Vlado Klemše je Mirence navdušil z razlago o  domačih 
ledinskih imenih.  Foto: Alenka Ožbot
Vlado Klemše je Mirence navdušil z razlago o domačih ledinskih imenih.  Foto: Alenka Ožbot

MIREN > “Sestava prebivalcev v Mirnu se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšen je odstotek 'pravih' Mirencev. Verjetno bi bilo razmerje 50:50,” je v polni večnamenski dvorani občinske stavbe uvodoma modroval Vlado Klemše in s tem že nakazal, kako navezan je na rojstni kraj in kako zelo ga zanimata njegova preteklost in sedanjost.

Med drugim je podrobno raziskal ledinska imena v Mirnu in okolici. Kot je pojasnil, ta imena, za razliko od krajevnih in pokrajinskih, zaznamujejo manjši prostor oziroma manjše značilnosti prostora, ki so jih poznali predvsem pripadniki manjše skupnosti, naselbine. “Ko so nekoga zjutraj vprašali, kam gre delat, je rekel v Gmajno, pod Grad, h Šelu, v Ruje ... S spreminjanjem naselja in opuščanjem kmetijstva so ta imena šla v pozabo,” je povedal.

Na začetku 19. stoletja je bilo v Mirnu le nekaj hiš, naselje se je razvilo v zadnjih 200 letih. Več stoletij so se ledinska imena prenašala la z ustnim izročilom. “Nekaj zanesljivih podatkov je pred 250 leti vnesla Marija Terezija s svojim katastrom, s katerim je želela iztržiti čim več davkov. Terezijanski kataster, kateremu sta sledila Jožefinski in Franciscejski, je prvi točen popis zemljišč. Dober vidik tega katastra je, da so v register zapisali tudi takrat uveljavljena ledinska imena,” je poudaril Klemše in naštel nekaj zanimivih ugotovitev.

Ledinski imeni Ostrog in Otok po njegovem označujeta isti prostor. “Ostrog ima dva pomena. Lahko označuje predmet, ki se konča v konico, v sosednjih slovanskih jezikih pa pomeni 'otok',” je pojasnil. Zanimiva je tudi njegova razlaga o izvoru imena Grive. Včasih se je na območju, kjer je danes športni park, pasla živina in ni bilo zaraščeno. Rasli so le šopi trave, ki so spominjali na konjsko grivo. Marsikdo v Mirnu pa še ni slišal imena “župnca”. To naj bi bila njiva, ki jo je župan dobil v uporabo za čas njegovega mandata.

Na predstavitvi, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje, so domačini marsikaj izvedeli še o številnih drugih mirenskih ledinskih imenih in tudi sami so povedali bolj ali manj verjetne zgodbe o njihovem izvoru, ki so se skozi stoletja prenašale od ust do ust. Lahko pa se zgodi, da bodo s Klemšetom poklepetali še o priimkih v Mirnu, saj jim je zaupal, da se že nekaj časa ukvarja tudi s to temo.

ALENKA OŽBOT


Najbolj brano