Zrak v Novi Gorici je bolj onesnažen kot v Milanu

V četrtek so ljudje v Novi Gorici dihali najbolj onesnažen zrak v zgodovini tovrstnih meritev. Povprečna dnevna vsebnost drobnih delcev je bila rekordnih 125 mikrogramov na kubični meter. To je veliko več, kot je agencija za okolje izmerila drugod po državi, in presega vrednosti iz Gorice, Vidma in Milana. Zrak v Trstu in ponekod po Padski nižini je bil še bolj zapacan. Vzroki za onesnaženje na Goriškem niso enoznačni, so pa močno povezani s kurjenjem, posebej drv, v stanovanjskih hišah.

NOVA GORICA > Zasičenost zraka s trdimi delci PM 10 v Novi Gorici je začela strmo naraščati prejšnji vikend. V soboto je 24-urna povprečna vsebnost prvič v januarju malenkost presegla mejno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter (53), v nedeljo je padla tik pod njo (na vrednost 49), nato pa je šlo le navzgor. V torek je bil zrak z vrednostjo 85 mikrogramov enako onesnažen kot na najslabši dan lani (21. decembra). A se ni ustavilo pri tem. V četrtek je postaja agencije za okolje (Arso) ob Vojkovi cesti namerila takšno onesnaženost kot še nikoli prej: 125 mikrogramov delcev v “kubiku” zraka. Najbrž je bilo podobno tudi drugod na Goriškem, a tam ni postaj, ki bi to spremljale.

Veliko vpliva tudi vreme

“V Sloveniji smo že izmerili višje dnevne koncentracij, na primer 141 mikrogramov v Murski Soboti leta 2012, 135 v Žerjavi v Mežiški dolini leto kasneje” je povedal Boštjan Paradiž iz sektorja za kakovost zraka pri Arsu. Sicer pojasnjuje, da sprotni rezultati meritev, kakršne objavljajo vsak dan tudi iz Nove Gorice, niso povsem zanesljivi, a vseeno ne dvomi: “Koncentracije v teh dneh na Goriškem so res visoke.”

Ni težko razumeti, zakaj. Kot razlaga sogovornik, gre za rezultat emisij drobnega prahu in neugodnega vremena, ko se plasti zraka ne mešajo ali se komaj kaj. Delci se ne razpršijo po večjem prostoru in se lahko močno nakopičijo v sorazmerno ozki plasti atmosfere ob tleh. “Tako bo najbrž še jutri dopoldne, nato pričakujemo, da bo tudi v vaših krajih zapihal dovolj močan jugovzhodnik, ki bo spremenil razmere,” je včeraj napovedal Paradiž.

Nekaj doda Italija, večino pa sami

Ali glavnina drobcev v zraku, ki jih vsak vdihuje, nastane na Primorskem, ki jo po tej plati Arso loči od ostale Slovenije, ali pride iz Italije, je bolj zapleteno ugotoviti.

“Vemo, da so v Padski nižini s tega vidika zelo neugodne vremenske razmere in hkrati izjemno visoka gostota izpustov. Goriška je na robu tega območja in v določenih primerih ocenjujem, da ves ta prostor deluje kot celota,” je povedal Paradiž. Jasno je, da umazan zrak prehaja čez mejo, in sicer v obe smeri. A je velika onesnaženost v teh dneh nastala doma, dodaja.

Drugod po Sloveniji je čezmerna zasičenost zraka z delci PM 10 predvsem posledica lokalnih virov. “Za Primorsko je to manj jasno, lahko pa ocenjujemo, da v veliki meri velja enako. V nekaterih primerih oziroma obdobjih, kot je najbrž tudi zdajšnje, gre za kombiniran učinek z viri od drugod.” V furlanski deželni agenciji za okolje Arpa so sicer ugotovili, da prah iz običajno s tem bolj onesnaženega Veneta, kjer je tudi v teh dneh najhuje, ne seže na vzhod Furlanije in do Slovenije. A kot pravi Paradiž: “Ne pride od tam. Ker imate od Benetk do meje vse gosto poseljeno.”

Kot pravi novogoriški strokovnjak za javno zdravstvo Marko Vudrag, je raziskano in potrjeno, da so delci PM 10 hud zdravstveni problem. “Šest odstotkov smrti lahko pripisujemo takšni onesnaženosti. Prašni delci nikoli niso inertni, negativno vplivajo na zdravje, tudi rakotvorni so,” poudarja. Najbolj droben prah po njegovih besedah seže globoko v pljuča, tam lahko prehaja v ožilje in nato v vsak organ. Problem teh delcev je, da je vedno kaj vezano nanje, strupi, denimo, ki jih je, trdi, treba jemati kot škodljive v vsaki količini. S PM 10 po njegovih besedah povezujejo tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, raka, bolezni srca in ožilja.

Kako ukrepati?

Sogovornik zaključuje, da je treba za čistejši zrak nujno zmanjšati lastne izpuste. Kako pa? Da bi izredne razmere, kot so zdaj, skušali omiliti z začasnim omejevanjem prometa ali ogrevanja, v Mestni občini Nova Gorica doslej niso razmišljali, pravi vodja kabineta župana Andrej Markočič. Nenazadnje to tam ni pogost problem. V tujini omejujejo predvsem promet, v Sloveniji pa večina trdih delcev pride iz malih kurišč, zato Paradiž dvomi, da bi to kaj učinkovalo. Zato pa Arso ob opozorilih o onesnaženosti ljudem, denimo, priporoča, naj ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če je to možno. Zmanjšajo naj ogrevanje prostorov, uporabljajo naj javni prevoz namesto avtov in naj ne kurijo na prostem.

Na podružnični šoli Ledine v Novi Gorici so v četrtek in včeraj otroke med odmori in po koncu pouka preventivno raje zadržali v notranjosti. Podobno so ravnali že v preteklosti, tudi v toplejših mesecih, ko je bilo v ozračju pri tleh več ozona.

Na dolgi rok pa je drugače. Po besedah Markočiča mestna uprava spodbuja trajnostno mobilnost, tudi z brezplačnim mestnim avtobusom, s širitvijo mreže stez za kolesa in podobnim. Za bolj učinkovito ogrevanje bodo nekoč širili omrežje daljinskega ogrevanja v mestu. Vodja županovega kabineta verjame, da bo takrat možno na sistem priklopiti tudi bloke na jugu Nove Gorice.

Za posodabljanje malih kurišč so na voljo subvencije Eko sklada, svoje lahko naredi ozaveščanje, občine pa lahko prispevajo tudi s tovrstnimi vlaganji v svoje stavbe, še našteva Markočič. AMBROŽ SARDOČ

---