Živega srebra še niso uspeli ukrotiti

Občina Idrija se že ves čas obratovanja centralne čistilne naprave sooča s previsoko vsebnostjo strupenega živega srebra (Hg) v odpadnem blatu. Ker je zato opredeljen kot nevaren odpadek in ga ni mogoče odložiti, je z lansko naložbo v čistilni sistem skušala problem rešiti z ločitvijo meteorne in komunalne kanalizacije. Meritve blata pa tudi po posodobitvi izkazujejo preveč strupa.

IDRIJA > “Problem ravnanja z odpadnim blatom zaradi prekomernih količin živega srebra v njem tudi po rekonstrukciji čistilne naprave in izgradnji ločene kanalizacije ostaja,” je direktorica Komunale Idrija Vesna Miklavčič na zadnji seji svetnike občine seznanila, da dolgoletni problem Idrije s strupenim Hg tudi po visoki naložbi v prečiščevanje odpadnih voda ni rešen. Občina bo z ukrepanjem počakala do izteka poskusnega obratovanja posodobljene čistilne naprave konec septembra.

Dušik in fosfor ukročena

Občina Idrija je lani s približno desetimi milijoni svojih in kohezijskih evrov dogradila kanalizacijo v Idriji in razširila čistilno napravo s 4000 na 9000 enot. Tako bo lahko zagotovila 90 odstotno prečiščevanje odpadnih voda v Idriji in sprejemala v prečiščevanje vse blato iz greznic in malih naprav iz 1621 razpršenih vaških objektov po občini.

Zaradi dolgoletnega problema Hg v odpadnem blatu je visoki naložbi dodala še milijon evrov in ločeno od komunalne zgradila kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda. Ve se, da je idrijska zemlja naravno prekomerno zastrupljena s Hg in strokovnjaki so bili prepričani, da bodo z ločitvijo odpadnih voda rešili tudi problem strupa.

V dobršni meri so imeli prav. Meritve so pokazale razpolovljeno količino strupa v odpadnem blatu. Z 20,8 miligrami v kilogramu suhe snovi pa so ga po državni uredbi še vedno opredelile kot nevarni odpadek. Vse ostale meritve so zelo ugodne. Novi anaerobni bazeni uspevajo odstranjevati nitratni dušik in fosfor, ki sta prej pogosto segala čez dovoljene meje.

Sežig blata ali ...

“Nevarnega odpadka ne moremo odložiti nikjer v Sloveniji. Sedaj je res dovoljen sežig. A je ta nam najbližje na voljo v Avstriji,” je Miklavčičeva dala vedeti, da utegne biti zakonito in varno odstranjevanje blata drago. “Počakajmo do septembra, ko se izteče poskusno obratovanje naprave. Ponovne meritve utegnejo pokazati, da bosta naš novi kanalizacijski sistem in tehnološko sodobna naprava le opravila svojo nalogo,” pa je bil optimističen župan Bojan Sever. Količina odpadnega blata bo v primerjavi z bivšo, pol manjšo čistilno napravo razpolovljena. Lani je stara naprava po obdelavi ustvarila 315 kubičnih metrov blata z dvanajstodstotno vsebnostjo suhe snovi. Iz razširjene pričakujejo 175 kubičnih metrov blata s skoraj tretjino suhe snovi.

SAŠA DRAGOŠ

---