Zgled delavskega lastništva

Zgodba o uspehu brez sence dvoma v transparentnost in zakonitost lastninjenja. Tako minister in predsednik gospodarske zbornice opisujeta družbo FMR, ki je pred kratkim zaokrožila četrt stoletja obstoja. To, da so preko družbe lastniki koncerna Kolektor zaposleni, je velika razvojna prednost, ugotavljajo.

IDRIJA > FMR se je leta 1990 po takratnem zakonu o podjetjih rodila kot ena prvih naših delniških družb z namenom lastninjenja Kolektorja. Od vpisa preko tisoč certifikatov takratnih zaposlenih in upokojenih Kolektorjevih delavcev, preko nadaljnjih preoblikovanj do povprečne letne 15-odstotne rasti prihodkov in še enkrat višje rasti dobička, sta se na jubilejni slovesnosti sprehodila pravnika - takratna vodja lastninjenja in sedanja članica uprave Nataša Luša in dolgoletni predsednik Andrej Kren.

Po ustanovitvi ene prvih naših družb pooblaščenk leta 1998, je večina lastnikov delnice prenesla nanjo. Zadreg pri tem ni bilo, saj je FMR vseskozi izplačeval visoke dividende, Kolektor pa je nadpovprečno hitro rasel.

Po lastninjenju se je FMR usmeril v finančne in nepremičninske naložbe. Najvišji - kar 34 milijonov evrov visok dobiček - je ustvaril s prodajo delnic Abanke Vipa, prej pa botroval združitvi bank.

Najpomembnejši za Kolektorjev razvoj je bil nakup tedanje večinske ameriške lastnice Kirkwood Industries in prejšnjega večinskega nemškega lastnika Kaut&Bux. Naj so si revizorji še tako prizadevali, napak in očitanega značilnega slovenskega prisvajanja Kolektorja s strani vodilnih niso našli.

“Dokazali ste, da ste način lastninjenja vodili transparentno. Če bi Slovenija zmogla posnemati to pogumno dejanje, bi danes kazala boljšo sliko,“ je gospodarski minister Zdravko Počivalšek povedal, da ga lastninjenje in današnji rezultati globalnega Kolektorja fascinirajo.

”Pišete zgodbo o uspehu, ki temelji na vizionarski sposobnosti, da ste prepoznali vlogo in pomen delavskega solastništva. S tem ste si zagotovili pripadnost podjetju, hkrati pa pomemben delež v solastništvu Kolektorja,“ je predsednik GZS Samo Hribar Milič podobno menil, da bi se z delavskim lastninjenjem danes Slovenija, podobno kot se Kolektor, ukvarjala z razvojem in ne s propadlimi gospodarskimi in lastninskimi zgodbami.

Druga pomembna dimenzija družbe je vpetost v lokalno okolje. V FMR zagotavljajo, da bodo ostali podporniki domačih talentov in za lokalno skupnost pomembnih dejavnosti.

SAŠA DRAGOŠ

---