Želijo si, da bi jih okolje sprejelo

Letos mineva 60 let organizirane skrbi za izobraževanje idrijskih in cerkljanskih otrok s posebnimi potrebami. Strokovne delavke šole so pripravile niz dogodkov za otroke, šolnike in za občane med katerimi, prepogosto prezrti, živijo.

 V izložbi na Mestnem trgu posebni otroci predstavljajo svoje delo v upanju, da bodo opaženi in sprejeti v okolje. Foto: Saša Dragoš
V izložbi na Mestnem trgu posebni otroci predstavljajo svoje delo v upanju, da bodo opaženi in sprejeti v okolje. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > V šestih desetletjih je šola za otroke s posebnimi potrebami iz Idrije in Cerknega zamenjala vrsto imen, domovanj, učnih programov in metod. S prizadevanji za vključitev čim večjega števila otrok v redne šolske programe je upadalo število učencev. Ti, ki pa jo še potrebujejo, letos ima enajst učencev, imajo v njej na voljo dobre pogoje za uspešno rast v odraslost.

Resnejši problemi se začenjajo po šoli

Šola s trenutno dolgim imenom - za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami - je prijazna šola za čisto običajne, a sočasno posebne, v očeh okolja drugačne otroke.

Ker se kot šolarji, zlasti pa po zaključku šolanja v okolju srečujejo z večjimi problemi kot vrstniki, bo osrednji jubilejni dogodek aprilska okrogla miza Ljudje s potrebnimi potrebami so del našega okolja - pot od otroštva do odraslosti.

“S pristojnimi bomo osvetlili poti, pogoje in možnosti zaposlovanja naših učencev po zaključenem šolanju. Spodbuditi in utreti želimo tudi več poti za dejavnejše vključevanje naših učencev v odrasli dobi v okolji občin Idrija in Cerkno,” organizatorka, defektolofginja na šoli mag. Nikolaja Munih upa na ugoden odmev in rezultat pogovora.

Munihova je pred leti, ko se je razvojna pot te šole enkrat več lomila, dosegla, da so jo pripojili k Osnovni šoli Idrija kot samostojno podružnično šolo. S tem so otroke prostorsko in z delom dejavnosti zbližali z vrstniki. Včeraj so skupaj počastili tudi jubilej z ogledom filma Navihani Bram, ki pripoveduje o dečku s hiperaktivnostnim sindromom, in zbirali prispevke za šolski sklad. V šoli učenci končajo devetletko s prilagojenim oziroma, kot ga imenujejo sedaj, z nižjim izobraževalnim standardom. Oddelek z osmimi varovanci od sedmega do 23. leta starosti, ki potrebujejo več prilagoditev, pa ostaja na matični lokaciji nekdanjega dijaškega doma.

Ob prešolanju stiska, nato odlične ocene

Da bi okolje opazilo njihove dosežke, jih do 13. marca predstavljajo na razstavi na idrijskem Mestnem trgu. Strokovne delavke šole pa so s posebnostmi organiziranja, programa in usmerjanja učencev vanj seznanile kolektive vseh osnovnih šol v matičnih občinah.

Beseda je tekla tudi o počutju učencev in staršev v večinski šoli pred in po prešolanju v prilagojeno. To je bilo med drugim del preučevanja učiteljice Neje Čopič za diplomsko nalogo. Ugotovitev sicer še ne dokončane naloge je, da so stiske pri obojih velike, a izzvenijo, ko po neuspehih v redni šoli učenci začnejo dobivati boljše, tudi odlične ocene, so opaženi in, v nasprotju z redno šolo, tudi pogosto pohvaljeni in sprejeti.

“Dejstvo je, da prešolani otroci potrebujejo čas, sploh če so prešolani pozneje, da v sebi sprejmejo, da jim ni treba delati neumnosti v šoli zato, da jih sploh kdo opazi in da spoznajo, da so lahko uspešni. Naši razredi so manjši, z njimi delamo individualno in so zato z uspehi, ob sencah dvoma, ki pri komu še ostanejo, v veselje sebi in staršem,” je povedala Munihova.

Ker ob boljši samopodobi in bistveni sprejetosti pri starših, slednjo potrebujejo tudi v še ne pretirano naklonjenem okolju, upajo, da so bo jubilejnih dogodkov udeležilo čim več občanov.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano