Zdaj so znani po bananah

Tako imenovana občinska njiva v Ajdovščini je dobro obrodila. Pridelki s poskusnih nasadov so potrdili, da tudi pri nas lahko obilno rastejo neavtohtoni sladki krompir, mehiške in afriške kumare, okra ... “Pridelek je zelo dober,” potrjuje Rajko Črv iz ajdovske kmetijsko svetovalne službe. Z njim oskrbujejo vrtce in šole.

Ajdovci so si z zanimanjem ogledali prve pridelke z občinske njive.  Foto: Mitja Marussig
Ajdovci so si z zanimanjem ogledali prve pridelke z občinske njive.  Foto: Mitja Marussig

AJDOVŠČINA > “Kmetijstvo je pomembna panoga, zato iščemo nove rešitve,” je župan Tadej Beočanin na včerajšnji javni predstavitvi in prikazu pridelkov povedal, zakaj se je občina odločila za nasade tujerodnih zelenjave in sadja, ki se jih je že prijelo ime občinska njiva. Ker so nekateri kmetje že začeli opuščati tradicionalne vrste, “smo želeli preveriti, kako se nove kulture tu obnašajo glede na vreme, predvsem burjo, sušo in temperature, in ali bi lahko bile tržna niša,” je dodal. Očitno bi lahko bile, ene bolj, druge manj, je potrdil Rajko Črv iz Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina: “Pridelek je zelo dober, vse sorte so obrodile, tudi sladki krompir, za katerega to sprva ni kazalo.”

In za vsako je zbranim pojasnil tudi, koliko bi je bilo mogoče pridelati na hektar in koliko trenutno znašajo maloprodajne cene. Predstavili so tudi, kako se da pridelke uporabiti v kulinariki, obiskovalce pa so peljali še na ogled njiv, ki so jih uredili ob hitri cesti. “K stvari smo pristopili zelo resno in uredili parcele, ki praktično niso bile nič vredne,” je še en pozitiven vidik izpostavil Črv in dodal, da so se morali prilagoditi predvsem burji. Za občinsko njivo sicer skrbi kmet s Planine Štefan Kobal, sadike pa je vzgojila Vida Jejčič.

Da bi, vsaj zaenkrat, Ajdovci začeli množično saditi tujerodne vrste, od afriških in mehiških kumar, sladkega krompirja, jedilnega sleza in več vrst buč, do goji jagod, asiminie, sibirske borovnice, aronije, žižule in drugih, je težko reči. Vsekakor pa je občinska njiva že postala medijsko prepoznavna. Morda predvsem zato, ker so tam posadili asiminio, imenovano tudi indijanska banana. “V Sloveniji nas zdaj poznajo bolj po 'ajdovskih bananah' kot po marelicah in češnjah,” se je pošalil Beočanin. In resno nadaljeval, da pridelke za zdaj s pridom uporabljajo v vrtcih v občini, pa tudi v domu starejših občanov, po počitnicah pa bodo jedi iz njih začeli kuhati tudi v šolskih kuhinjah.

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano