Zavrtanik: “Od države pričakujem, da deluje”

Slaba komunikacija med ministrstvi bi lahko pripeljala do tega, da bodo zasebni visokošolski zavodi s koncesijo avgusta in septembra nelikvidni. Srž težave je, da ministrstvo za finance, po tistem ko je ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport junija vzelo deset milijonov evrov, šolskemu ministrstvu zdaj ne pusti krpanja te luknje s prerazporejanjem proračunskega denarja.

LJUBLJANA > “Zgleda, da smo veliko bolj zaposleni s tem, kdo bo šel za komisarja v Bruselj, kot pa s tekočimi zadevami,” o godlji, v katero so pahnjeni zasebni visokošolski zavodi, pravi rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik.

Brez plačila za opravljeno delo

Zaradi izgube desetih milijonov evrov proračunskega denarja in prepovedi prerazporejanja preostalega denarja med proračunskimi postavkami se je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport odločilo, da bo svojo koncesijsko dajatev zasebnim visokošolskim zavodom plačevalo le še do konca julija.

Zasebni visokošolski zavodi bodo torej avgusta in septembra ostali brez koncesije, ki jim jo je za vse mesece akademskega leta dolžna plačevati država, če vlada (morda že na današnji seji) šolskemu ministrstvu ne bo dovolila prerazporejanja proračunskega denarja.

V primeru Univerze v Novi Gorici to pomeni izgubo več kot 160.000 evrov prihodkov na mesec. “To je delo, ki smo ga opravili v akademskem letu 2013/14. To delo je v veliki meri že končano, saj smo že sredi počitnic, država pa ga zdaj noče plačati. Ne sprašujte me, zakaj in kdo je kriv; ministrstvo za izobraževanje, finančno ministrstvo, vlada ... To me niti ne zanima. Od države pričakujem, da deluje in delo, ki so ga sodelavci opravili, plača. Če bo država nehala redno plačevati svoje obveznosti, kako lahko pričakuje od državljanov, da bodo redno plačevali svoje?” je nad ravnanjem države ogorčen Zavrtanik.

Slaba komunikacija me ministrstvi

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pritisk na vlado in finančno ministrstvo, ki naj vendarle dovolita prerazporejanje denarja znotraj proračuna, včeraj vršil prek tiskovne konference. Komunikacija s finančnim ministrstvom je slaba, poudarja Pikalo: “Na žalost se ministrstvo za finance ne odziva in noče dati soglasja za prerazporeditve.”

To za šolsko ministrstvo ni edina finančna zagata, ki jo rešuje v teh dneh. Pikalovi podrejeni se ukvarjajo še s problematiko osnovnih in srednjih šol, v katerih država in občine druga na drugo prelagajo obveznost izplačila prve polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij.

Za večino od 543 izobraževalnih zavodov so rešitev našli, ne da bi jim finančno ministrstvo za to odobrilo denar, poudarja Pikalo. Težavnih ostaja 66 šol, kjer notranjih rezerv ni, občine pa vztrajajo, da so plače učiteljev stvar države, zato naj ta poplača tudi plačna nesorazmerja.

Tem šolam občine ne želijo izdati finančnega načrta za prihodnje leto, brez finančnega načrta pa šole ne morejo dobiti soglasja ministrstva za kadrovske spremembe in morebitne nove zaposlitve učiteljev v novem šolskem letu.

Če z občinami ne bodo našli skupnega jezika, bi v skladu z zakonodajo ministrstvo 66 problematičnim šolam v prihodnjem šolskem letu lahko financiralo le 80 odstotkov izvajanja programa. Da bi se izognili tako drastičnemu ukrepu, bi za odpravo plačnih nesorazmerij skupno potrebovali še približno tri milijone evrov, je pojasnil Pikalo.

JANA KREBELJ

---