Zaslužni škof se med Vipavci dobro počuti

“Hvaležen sem Občini Vipava, da je v delu, ki sem ga opravljal 25 let kot škof ordinarij koprske škofije, in zlasti v projektu škofijske gimnazije v Vipavi prepoznala pomembnost te ustanove za Vipavo in širšo Primorsko,” je zaslužni škof msgr. Metod Pirih komentiral odločitev vipavskih svetnikov, da mu podelijo naziv častnega občana.

VIPAVA > Svetniki so se letos odločili, da naziv častnega občana podelijo upokojenemu škofu Metodu Pirihu, ki je zaslužen za to, da so v Vipavi pred dobrimi petindvajsetimi leti ustanovili Škofijsko gimnazijo Vipava in z njo dvignili prepoznavnost kraja kot pomembnega izobraževalnega središča. Zaslužni škof Pirih, ki se je po upokojitvi pred petimi leti preselil v Vipavo, je priznanja vesel. “V njem vidim potrditev, da je vipavska občina v mojem in delu drugih škofov in duhovnikov na duhovnem področju prepoznala doprinos k širšemu družbenemu, kulturnemu in političnemu življenju,” je povedal za Primorske novice.

Ob tej priložnosti se je spomnil okoliščin, v katerih je dozorela odločitev za gimnazijo. Maja 1991 jo je ustanovil Škofijski ordinariat Koper z odlokom, ki ga je kot krajevni škof podpisal prav Pirih. Že jeseni istega leta je v javno priznano šolo vstopila prva generacija dijakov.

Najvišji priznanji Pristanu in Fabčiču

Najvišje priznanje občine Vipava bosta dobila Zavod za socialno oskrbo Pristan in Marko Fabčič. Pristan, ki ga vodi Martin Kopatin, je bil ustanovljen pred 15 leti kot eden prvih zasebnih zavodov za izvajanje socialnovarstvenih storitev v Sloveniji. Od leta 2004 izvaja storitev pomoč na domu, v Centru starejših Pristan Vipava oskrbuje 104 stanovalce, v Ljubljani pa skrbi za več kot sto oskrbovanih stanovanj. Skupaj ima več kot 600 uporabnikov in zaposluje 130 delavcev. Marko Fabčič je že več desetletij nosilec in gonilna sila alpinističnega dogajanja v zgornji Vipavski dolini. Z več kot tisoč vzponi je zgled mlajšim kolegom in otrokom. V domačih plezališčih je po vzoru plezalnih poti v tujini opremil več kot 250 plezalnih smeri, po njegovi zaslugi pa se tudi na Vipavskem odvijajo plezalne tekme.

“Odločitev je dozorela v času, ko se je vpis v Malo semenišče v Vipavi, v katerem so študirali številni dijaki iz koprske, ljubljanske in mariborske škofije, več kot 200 med njimi je danes duhovnikov, manjšal. Po pogovorih s škofi iz drugih držav, kjer so semenišča že odprli navzven z ustanavljanjem gimnazij ter drugih šol, v katere so sprejemali tudi dekleta, smo se v Škofiji Koper odločili, da ustanovimo škofijsko gimnazijo. Zaradi tradicije semenišča in podpore lokalne skupnosti se nam je Vipava zdela prava lokacija.”

Zaslužni škof Pirih ob tem ne pozabi omeniti pomoči občine pri iskanju primerne lokacije, na kateri so leta 1999, dobro leto od blagoslova temeljnega kamna, odprli nove prostore šole.

Med Vipavci se dobro počuti. “Vtis imam, da so tudi oni zadovoljni, da sem tukaj,” je povedal in dodal, da je bila odločitev, da se po upokojitvi preseli v Vipavo, o čemer je razmišljal že med prenovo dijaškega doma, prava. “Če so bili Vipavci tako naklonjeni nam, ko smo gradili škofijsko gimnazijo, in ob dejstvu, da je bilo tukaj malo semenišče, da je tukaj geografsko in duhovno središče koprske škofije, se mi je zdelo primerno, da pridem sem, da sem sredi življenja. Tudi pastoralno življenje tukaj je dobro in razgibano.”

Tudi po upokojitvi ostaja vpet v pastoralno delo. Če mu čas dopušča, vodi prvo nedeljsko mašo v župniji Vipava, sedanjemu škofu ordinariju Juriju Bizjaku pomaga pri birmah in drugih slovesnostih v škofiji, na pomoč priskoči tudi v drugih pastoralnih nalogah v vipavski dekaniji in celotni škofiji.

ALENKA TRATNIK

---