Zaradi frnaže jih že boli glava

Kakšna bo usoda propadajoče opekarne v Biljah, ki jo je občina Miren-Kostanjevica dobila v dar od Goriških opekarn, ni mogoče napovedati. Stavba je vpisana v register kulturne dediščine, občina pa nima denarja za obnovo. Župan Mauricij Humar se bo o tem, kaj narediti, posvetoval s svetniki. Se lahko v skrajnem primeru zgodi, da bi frnažo vrnili? “Vse opcije so odprte,” odgovarja.

Na  občini ne vedo, kaj narediti s propadajočo frnažo: niti za delno obnovo, ki bi preprečila nadaljnje propadanje, nimajo denarja.  Foto: Alenka Ožbot
Na občini ne vedo, kaj narediti s propadajočo frnažo: niti za delno obnovo, ki bi preprečila nadaljnje propadanje, nimajo denarja.  Foto: Alenka Ožbot

BILJE > Stara frnaža v Biljah, v kateri bi domačini radi videli muzej opekarstva, je v zelo slabem stanju. Streha se udira in z nje odpadajo strešniki, z dimnika letijo kovinski obroči. “Da je stavba v tako slabem stanju, ni kriva občina, ampak prejšnji lastnik. Preden smo jo dobili, bi morali biti obveščeni, da bomo morali že v nekaj letih vložiti nekaj sto tisoč evrov,” pravi župan Mauricij Humar.

Ker je gibanje v okolici stavbe nevarno, kot lastnica objekta pa je občina dolžna poskrbeti za varnost, naj bi prihodnji teden okrog frnaže postavili varnostno ograjo. “Glede na to, da smo lastniki samo en meter širokega pasu od objekta, lahko ograjo postavimo samo meter od frnaže, zaradi varnosti pa bi jo morali namestiti vsaj deset metrov od te visoke stavbe,” Humar opisuje le eno od težav, s katerimi se soočajo v zvezi s propadajočo frnažo.

Še za delno obnovo nimajo denarja

Bistveno večji problem bo obnova, vsaj delna, da bi preprečili nadaljnje propadanje. Grobi izračuni so pokazali, da bi delna sanacija strehe stala dobrih 130.000 evrov, obnova dimnika, ki bi ga znižali za približno sedem metrov, pa 21.000 evrov. “Denarja za to v letošnjem proračunu ni. Če bi to izpeljali, ne bi mogli uresničiti kakšne druge naložbe,” razlaga Humar. Poleg tega je stavba registrirana nepremična dediščina in za kakršenkoli poseg je treba pridobiti soglasje ministrstva za kulturo.

Ena od možnosti bi bila, da bi objekt delno porušili in ohranili dimnik, a tudi če bi občina imela denar za to, pot ne bi bila enostavna. “Pogoji za rušenje so pridobitev kulturno-varstvenega soglasja ministrstva za kulturo, potem je treba pridobiti oceno statika, da je rušenje neobhodno, to mora potrditi še statik iz zavoda za kulturno dediščino in šele potem so možnosti za rušenje. V nasprotnem primeru ga je treba ohraniti oziroma popraviti,” pojasnjuje župan.

Grobe ocene, koliko bi stala delna obnova stavbe, mu je predstavila tudi strokovna komisija, ki so jo imenovali v biljenski krajevni skupnosti, in ujemajo se z ocenami, ki jih je pridobila občina. “Najbolj nas skrbi, da bi frnažo in dimnik v celoti porušili. Če ne bo šlo drugače, si želimo, da ostane vsaj tretjina stavbe in dimnik oziroma da se ohrani vsaj del opekarske dediščine,” pravi predsednica sveta KS Bilje Karla Žniderčič.

Že zdaj imajo stroške s frnažo

Čeprav se stavbe še ni dotaknila, je občina zaradi nje že trošila denar. Po pogodbi z Goriškimi opekarnami mora namreč v zameno za podarjeno frnažo urediti cestne priključke v biljenski obrtni coni. “Enega smo za 29.000 evrov že uredili, drugega bomo v prihodnji dneh in bo stal približno 20.000 evrov. Poleg tega moramo po pogodbi urediti še dostopno cesto na vzhodni strani, gre za nadaljevanje že zgrajenega priključka, kar ob stalo še približno 50.000 evrov,” našteva Humar.

Tudi o tem, kaj naj bi bilo v frnaži, če bi jo delno ali v celoti obnovili, še ni jasne slike. “Vsebine so bistvene, trenutno jih še ni, tudi skupina strokovnjakov iz Bilj jih še ni izdelala. O vsebinah za tako velik objekt bo treba dobro premisliti, saj vemo, da je tudi upravljanje in vzdrževanje tako velikega objekta zelo zahtevno,” je prepričan župan.

Glede na to, da se občina trenutno ukvarja z drugimi velikimi naložbami in da ne ve, kaj bi sploh počela s frnažo, se poraja vprašanje, ali se lahko zgodi, da bi darilo celo vrnila prejšnjemu lastniku. “Vse opcije so odprte,” pravi Humar. O usodi stare opekarne bo občinski svet razpravljal na februarski seji.

ALENKA OŽBOT


Najbolj brano