Zalagajo iz lastnega žepa, ker denarja občine še ni

Letos se je v Tolminu zaradi poznejšega sprejema proračuna zamaknilo tudi pri sofinanciranju neprofitnih organizacij, kar otežuje pripravo prireditev. Namesto junija bodo odločbe o dodeljenem denarju dobili šele v teh dneh. Nekateri organizatorji morajo zato denar zalagati iz lastnih žepov.

TOLMIN > Ker so proračun sprejeli konec maja, se je razpis za sofinanciranje zaključil šele konec julija. Na voljo je 28.370 evrov, približno toliko kot lani. Prijavilo se je 49 zainteresiranih krajevnih skupnosti, društev, klubov zavodov in drugih neprofitnih institucij. Večina je pripravila popolno dokumentacijo in bodo odločbe o sofinanciranju prejeli v kratkem.

Čarajo z denarjem

Prav veliko si ne morejo obetati, je pa vsak evro za materialne stroške več kot dobrodošel. V skladu s pravilnikom lahko upravičenci pridobijo denar za pokrivanje vseh stroškov. Vendar je to prej teorija kot praksa.

Že sicer morajo društva in ostali prireditelji čarati z denarjem, letos pa je še bolj zapleteno. Stroške morajo najprej plačati sami, če jim uspe, jim pri tem pomagajo sponzorji. Občina pomaga naknadno na podlagi izstavljenih računov.

“To je za društva naporno, zlasti če nimajo prihranjenega denarja. Pogosto se celo zgodi, da člani oziroma predsednik založijo iz lastnega žepa. Denar jim povrnejo na podlagi računa,” pojasnjuje predsednica Turistične zveze gornjega Posočja Barbara Podpečan Jesenšek.

Občina namenja še več deset tisoč evrov za razna pokroviteljstva in daleč naokoli odmevne prireditve. Med drugim podpre nekatere vsebine v okviru Noči na jezeru, Kmečki praznik, Gorski maraton štirih občin, festival Sajeta in Puntarske dneve, dobrodelni koncert Gora rocka in tolminsko novoletno rajanje. Letos bo največji izdatek organiziranje proslave ob priključitvi Primorske.

Del denarja vnaprej?

Skupaj z društvi bi si želela, da bi občina na podlagi programov vsaj del denarja nakazala vnaprej. To bi zelo olajšalo delo. “Seveda ob tem obstaja rizik, da društva kljub prejetemu denarju obljubljenega programa ne bi izpeljala. Ocenjujem, da se organizatorji prireditev na tak način res ne bi negativno izpostavljali. Če pa bi do tega le prišlo, bi jih lahko okrcali s tem, da naslednji dve ali tri leta ne bi smeli konkurirati na razpisih ...” razmišlja Jesenškova.

Občina bi v takih primerih seveda lahko zahtevala tudi vrnitev denarja. Da bi bilo delo zelo olajšano z delnim financiranjem vnaprej, soglaša tudi predsednik turističnega društva Podbrdo Jože Dakskobler, in sklepati je, da bi se temu mnenju pridružili še mnogi organizatorji. Če bi se povezali, bi s to idejo morda prodrli, odprli debato in občinski svet prepričali, da pravilnik spremeni. NEVA BLAZETIČ

---