Začasna cesta povsem uničila drstišča

Uničenje velikih drstnih jam z več deset tisoč ikrami soške postrvi med sanacijo brežine Soče pod vasjo Ladra bi lahko imelo zelo dramatične posledice. Ker gre za grob poseg v zaščiteno reko in Naturo 2000, bi lahko zaradi incidenta EU tožila Slovenijo in jo kaznovala z visoko kaznijo. V Posočju upajo, da se bodo odgovorni zavedli, da se s Sočo ne sme delati kot svinja z mehom.

Kar več metrov so šli s cesto v Sočo, sporni koli  označujejo   breg pred posegom. Foto: Neva Blazetič
Kar več metrov so šli s cesto v Sočo, sporni koli označujejo breg pred posegom. Foto: Neva Blazetič

LADRA > Okoljski inšpektor je po prijavi novogoriške enote zavoda za varstvo okolja, da Hidrotehnik sanira in v Sočo posega brez potrebnih dovoljenj, hitro reagiral. Pred dnevi je prepovedal nadaljevanje sanacije brežine, ki so jo najedle poplave pred dvema letoma. Spomnimo, da je Hidrotehnikov podizvajalec sredi januarja z grobim posegom po nemarnem uničil 23 od tamkajšnjih 25 drstnih jam in s tem eno največjih drstišč soške postrvi v Soči. In to kljub dogovoru s tolminsko ribiško družino, da bodo v primeru morebitnega nujnega posega v strugo skupaj delovali tako, da ne bi nastala škoda.

Hidrotehnik je napovedal le manjše posege v strugo. V resnici so šli vanjo z nasipavanjem več metrov široke začasne ceste do gradbišča in pri tem zasuli drstne jame.

Na novogoriškem zavodu za varstvo narave so ogorčeni, saj so izvajalca obvestili, da posegi v Sočo pozimi v času drstitve avtohtonih rib niso dovoljeni. Ker so v preteklosti različni koncesionarji tudi pri kopanju gramoza prepogosto grobo rili po reki, je ta poseg izbil sodu dno. Če so tolminski ribiči še kolikor toliko prizanesljivi, ker so s Hidrotehnikom v preteklosti dobro sodelovali in bodo morali tudi naprej, je Danijel Rojšek iz zavoda zelo oster. Meni, da bi tak incident moral odnesti okoljskega ministra. Upati je, da bo imel incident vsaj dolgoročno dobro posledico, namreč, da v Sočo povsem po nepotrebnem tako grobo nihče več ne bo posegal.

Zavod je inšpektoratu RS za okolje in prostor prijavil tudi gradnjo zložbe v brežini, ker naj ne bi bila v skladu z njihovim mnenjem. Že na začetku del so mnogi opozarjali, da se obeta podobna slaba rešitev kot pod kobariškim pokopališčem. Rojšek opozarja, da tak tujek, kot so koli v ravni vrsti in gladka zložba, reko razvrednoti. Zavod stalno opozarja, da je treba zložbe graditi sonaravno s ciljem, da ostajajo brežine podobne tistim, ki jih ustvarja reka.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano