Za poklice kuharja, kmeta, slaščičarja, vrtnarja se zanima vse več mladih

“Šola postaja skoraj pretesna.” Tako ravnateljica Biotehniške šole Nova Gorica Barbara Miklavčič Velikonja na kratko ponazarja, da vpis v šolo narašča že nekaj let. V zadnjih petih je število dijakov naraslo za približno sto.

Mladi kuharji in slaščičarji so  razpoznavni znak  edine kmetijsko-živilske 
šole na Primorskem. Foto: Ambrož Sardoč
Mladi kuharji in slaščičarji so razpoznavni znak edine kmetijsko-živilske šole na Primorskem. Foto: Ambrož Sardoč

ŠEMPETER > Ko kdo sliši za srednjo biotehniško šolo v Šempetru, edino takšno na Primorskem, morda pomisli na torte izpod rok mladih slaščičarjev ali jedi bodočih kuharjev, na vino, ki ga prideluje šola, na manjšo od dveh oljarn na ožjem Goriškem. Morda pomisli tudi na tam pridelano sadje ali zelenjavo, na kaj drugega, povezanega s kmetijstvom in z živilstvom, morda na kaj od tega, kar so v šoli pred kratkim predstavili javnosti. Imeli so namreč dan odprtih vrat, ki je po besedah ravnateljice Barbare Miklavčič Velikonja potrdil opažanja o privlačnosti te vrste šolanja.

Učilnice so pretesne

Kajti vpis v šolo narašča. Najbrž je k temu nekaj prispevala recesija, si trend razlaga Miklavčič Velikonja, enako kot še promoviranje zdrave, doma pridelane hrane, spremenjen odnos do narave in kmetijstva, drugačne vrednote in nenazadnje: “Tudi ugled kmeta se je dvignil.”

Ravnateljica se lahko pohvali z ugodnimi številkami: “Na vsej šoli je 390 dijakov, a moram povedati, da jih je v zadnji petih letih dodanih sto. Pa ne le v gostinskih smereh, kjer imamo povsod polne oddelke. Letos imamo oddelek s 30 dijaki tudi v smeri kmetijsko-podjetniški tehnik.” To je eden od dveh štiriletnih programov s poklicno maturo na koncu, ki obsega najširši razpon znanj in veščin in je po besedah ravnateljice letos prvič polno zaseden. Zadnje pa pravzaprav velja za oddelke, po enega na letnik, vseh poklicnih smeri na tej šoli. “Postala je skoraj že pretesna, saj so učilnice, tiste navadne, majhne in vanje ne gre po 30 dijakov,” ugotavlja sogovornica.

Po njenih besedah je tudi smer vrtnar več zanimanja požela letos, medtem ko programa gastronomske in hotelske storitve, kot zdaj imenujejo šolanje za kuharja in natakar, ter slaščičar mlade pritegneta že dlje časa. Vse tri izobrazbe je naknadno mogoče nadgraditi s še dvema letoma učenja in poklicno maturo. Potem pa na “faks”, če je želja in volja.

Iz ustanove, ki stoji na robu Šempetra in deluje v okviru Šolskega centra Nova Gorica, še zdaleč ne prihajajo edini dijaki, ki bi na tekmovanjih vrstnikov bodočih cehovskih kolegov želi uspehe. Jih pa ni malo. “Naši slaščičarji so drugi v državi, gastronomi tudi, in to v konkurenci za to panogo bolj specializiranih šol, vinarji so v vrhu tudi na evropski ravni, potem so tu naši orači,” uspehe našteva ravnateljica. In dodaja, da je tudi to pokazatelj dela šole.

Pol jih gre delat

Vendar pa biotehniki iz Šempetra, ki imajo precej praktičnega pouka in lahko za ta namen uporabljajo številne delavnice v šoli ter 12 hektarjev obdelanih površin, kjer raste vse od poljščin do vseh sadnih vrst na Primorskem, zbranih v enem nasadu, niso tako usmerjeni v študij. “Približni pol jih po šolanju gre delat,” pravi ravnateljica. Med smermi so razlike.

Ker če po eni strani “naravovarstvenega tehnika v vsakem primeru čaka študij,” pri čemer je ena možnost tudi na Šolskem centru v Novi Gorici, so na nasprotnem polu kuharji in natakarji. Tri četrtine jih komaj polnoletnih odide v službo. Kmetijski tehniki pa so nekje vmes, a večina tistih, ki se takoj zaposli, delo najde doma. Prihajajo namreč s kmetij, pojasnjuje Miklavčič Velikonja.

Kako širok je razpon znanj, s katerimi se najmanj seznani v Šempetru učeči se za kmetijskega tehnika, kažejo tudi delavnice za šolarje ter prikazi za javnost, pripravljeni ob dnevu odprtih vrat. Kisanje repe in zelja na klasični način, prepoznavanje sort jabolk po okusu, prepoznavanje vpliva oblike kozarca na vino, čebelarstvo, raba zelišč in oljčnega olja, analiza zemlje in mikoriza, dišeča mila, priprava strojev za zimo, načrtovanje zelenjavnega vrta na računalnik in delo z osliščki - vse spada v učno snov tega programa.

Vez s podjetji

Kot je še povedala, nekateri dijaki najdejo bodočega delodajalca (ta pa delavca) še preden zapustijo šolske klopi. Gre za izvajanje prakse v podjetjih, med katerimi so poleg gostinsko-turističnih, kmetijskega zavoda, njegove drevesnice v Biljah in vinske kleti na Dobrovem tudi posamezna kmetijska gospodarstva.

In ker ima šola, pravi ravnateljica, za ta del pouka zadolženega koordinatorja ter zato stik s podjetji, prejema povratne informacije tudi o tem, kaj dijaki dobro znajo, kaj manj, kje bi bilo treba kaj spremeniti in podobno, ter lahko zato temu oziroma potrebam svoje okolice prilagaja tisto petino kurikula, ki ga lahko.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano