Za manj togosti in birokracije
Goriška
03. 02. 2015, 13.42
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 20.39
Vodilni v primorskih kmetijskih zadrugah so na nedavnem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije na Dobrovem opozorili tudi, da bi morali spremeniti preveč toga merila in pravila razpisov za delitev podpor EU za kmetijstvo.
Tudi vodilne v zadrugah, ne le v “navadnih” podjetjih, moti prevelika normiranost nekaterih postopkov. Foto: Ambrož Sardoč
DOBROVO
> Na nedavnem posvetu Zadružne zveze Slovenije (ZZS) so vodilni iz zadrug od Istre do Trente z zastopniki svoje predstavniške organizacije orisali probleme, ki jih tarejo.
Že prihodnje leto se bo poslovil sistem mlečnih kvot v EU. Država se zaveda, da lahko to povzroči nestabilne razmere v panogi. A za Mlekarno Planika in kmete, ki ji prodajajo mleko, to po prepričanju direktorice Anke Lipušček Miklavič ne bo usodno.
“Odkupujemo mleko le na našem koncu in ni ga preveč. Odkupimo vsega, ki ga pridelajo v Soški dolini, gremo tudi na Idrijsko, Cerkljansko. Tako bomo ravnali tudi naprej. Pridelava ne zelo narašča, zato računamo, da se za našo mlekarno pri odkupu nič ne bo spremenilo,” ocenjuje Anka Lipušček Miklavič. A po drugi strani tudi verjame, da bo na našem trgu tedaj več uvoženih cenejših izdelkov. Zato bi se bolj posvetila prepričevanju kupcev: “Morali bi ozaveščati potrošnike, da je v Sloveniji pridelano in predelano mleko dobro in da potrošnja ni pomembna le za živinorejce in mlekarje, ampak tudi za ohranjanje kulturne krajine in delovnih mest na podeželju. “
Udeleženci posveta so se ukvarjali tudi s sistemom denarnih spodbud, ki jih EU namenja kmetijstvu. Direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja je poudaril, da se zadruge ne morejo potegovati za nekatere vrste podpor, ker nimajo visokih kapitalskih donosov. Ampak ta vrsta podjetij, ki po besedah Peršolje seveda mora poslovati pozitivno, ne more biti zelo dobičkonosna. In to, meni Peršolja, bi morali upoštevati pri pripravi razpisov.
Zagate vidi tudi v tem, da se je treba pri pridobivanju subvencij za kmetovanje preveč ukvarjati z birokracijo, novi pogoji za kandidiranje pa bodo po njegovem mnenju prizadeli imetnike trajnih nasadov, kot so sadovnjaki in vinogradi na Primorskem. “Prevelika je zaverovanost v ekstenzivno pridelavo, kot da je to rešitev. A vedno obstaja prava mera,” je poudaril Peršolja.
Na opozorila, češ da so postopki ministrstva za kmetijstvo preveč zapleteni, je Janja Kokolj Prošek z ministrstva odvrnila, da prevelika normiranost nikomur ni v interesu.
AMBROŽ SARDOČ