Z umetnostjo čez mejo

Glasba, likovna umetnost, film in programi za otroke so štirje osnovni gradniki ponudbe novogoriškega Kulturnega doma, ki je lani na 426 dogodkih zabeležil skoraj 50.000 obiskovalcev. “Ambicije in energijo imamo, a se pogosto ustavi prav ob finančnih sredstvih in prostorskih možnostih,” pravi direktorica Pavla Jarc, a obenem dodaja, da ne želijo izgubljati časa s pritoževanjem.

NOVA GORICA > Novogoriški kulturni dom stopa v svojo 35. sezono. Starost, ki prinaša veliko izkušenj, uveljavljene programske nize in zvesto občinstvo, pa tudi prve težave. “Večkrat smo opozorili, da je naša stavba dotrajana in jo je treba nenehno krpati. Upamo, da bo še nekaj časa zdržala,” pravi Pavla Jarc.

Kulturni dom je ujet med druge stavbe v središču Nove Gorice in nima primernih parkirišč, manjkajo mu garderobe in oder je premajhen. Tudi zato se morajo marsikateri vsebini odpovedati.

Kdaj bodo spet sanjali?

V gospodarski krizi so potihnili tudi ambiciozni načrti, da bi gradili nov kulturni center. “Sanjali smo vsaj dvakrat. Najprej leta 2007 in smo bili razočarani. Nato leta 2013, ko je tudi mednarodni strokovnjak David Staples ugotovil, da Nova Gorica potrebuje in si zasluži nov center. Ne vemo, kdaj nam bo dovoljeno spet sanjati,” povzema Jarčeva.

A medtem delajo, čeprav se javna sredstva nenehno krčijo. “Že nekaj let usihajo državna sredstva. Menda jih bo v prihodnjem letu še za 20 milijonov manj. V preteklem letu nas je prizadelo še 20-odstotno zmanjšanje sredstev naše ustanoviteljice, Mestne občine Nova Gorica za programe. Ampak to smo vzeli kot izziv. Že leta 2011 smo se zavedali, da moramo iskati nove vire. Zato smo se prijavili na evropske razpise in bili tudi uspešni. Poskusili bomo tudi v novi finančni perspektivi,” napoveduje direktorica ustanove, ki tretjino svojih prihodkov ustvari zunaj proračunov občine in države.

Ob nekaj novostih jedro programa Kulturnega doma Nova Gorica tudi v prihodnji sezoni ostaja glasba. Poleg zunajabonmajskih dogodkov in posebnih tematskih nizov v osrednjem glasbenem abonmaju najavljajo osem koncertov. Prav toliko razstav bo ob tradicionalnem festivalu medijskih umetnosti Pixxelpoint gostila Mestna galerija.

Prav univerzalnost glasbe in podobe so temelj, na katerem v ustanovi gradijo željo po večji prepoznavnosti med občinstvom na drugi strani meje.

Bencin za dušo

“Veliko razmišljamo o tem, kako bi ljudi, ki sem prihajajo po bencin, v igralnice in nakupovalna središča, privabili tudi na kakšen kulturni dogodek,” pojasnjuje Jarčeva. Zato so izdali dve zgibanki v italijanskem jeziku in prevedli večino vsebin na spletni strani.

“Veliko nam je do povezovanja obeh mest. Ko je meja padla, je marsikdo pričakoval, da bo sodelovanje preprosto in spontano, da se bo kar zgodilo. A ne gre tako. V to, da se bo ponovno vzpostavil enotni kulturni prostor, je treba vložiti veliko napora,” poudarja.

Italijanske ljubitelje umetnosti, so prepričani v kulturnem domu, bi poleg kakovostne in raznovrstne ponudbe lahko prepričale tudi cene, ki so precej nižje kot pri sosedih.

Novo občinstvo si ustvarjajo tudi s programi za otroke. “Vzgojna ponudba je pri nas pestra in kot segment zelo pomembna, tudi odzivi šol in vrtcev so izvrstni,” pravi vodja programa Mateja Poljšak Furlan. “Zanimanje je celo večje od naših sposobnosti. Likovne delavnice v Mestni galeriji so zasedene do konca koledarskega leta. A imamo prostorske omejitve ...”razloži.

“In seveda finančne,” jo dopolni Jarčeva ter na vprašanje, ali se v letu 2016 obetajo novi rezi občinskega denarja, ki prinaša 60 odstotkov prihoda ustanove, odgovarja: “Prihodnji proračun pričakujemo z nestrpnostjo, a tudi z nekaj strahu.”

Kino je, kina ni

“Naveličala sem se poslušati izjave o tem, da mesto nima kina. Kinematografska ponudba v Kulturnem domu je izvrstna,” je poudarila Jarčeva. Kot je pojasnila vodja programa Mateja Poljšak Furlan, so zaradi velikega zanimanja lani, ko je imel program filmskega gledališča več kot 150 abonentov, letos razpisali dva termina, torkov in petkov. Izbor sedemnajstih filmov je oblikoval kritik in publicist Denis Valič. Ponujajo tudi Filmski vrtiljak za otroke in mladostnike in sodelujejo v novem nacionalnem filmsko vzgojnem projektu Film na oko. Mala dvorana, v kateri tečejo projekcije, je opremljena z najsodobnejšo digitalno tehnologijo. A dejstvo je, da Novogoričani ne morejo videti filmov iz aktualne produkcije, temveč jih gledajo z večmesečno, včasih celo enoletno zamudo. “Razlog je, da želimo oblikovati abonma z rdečo nitjo ter o filmih tudi nekaj povedati,” razlaga Furlanova. V Kulturnem domu nočejo eksperimentirati s komercialnim kinematografom, za katerega se je že večkrat izkazalo, da ga mesto ni sposobno vzdrževati, a vendarle priznavajo, da bi morda potrebovali več odprtih terminov, v katere bi lahko umestili kakovostne filmske novosti, ki jih ponujajo slovenski distributerji.

VESNA HUMAR

---