Z golimi rokami so prekopali 30 metrov podora

Tolminski jamarji se veselijo novega uspeha pri raziskovanju preluknjanega hriba Migovec. Uresničile so se preroške besede načelnika Jamarske sekcije Zdenka Rejca iz leta 2013, da je realno pričakovati, da bodo v kratkem povezali ločena sistema jam. Pred dnevi je trem jamarjem uspelo, tako da zdaj v celoti meri 35.800 metrov rovov, dvoran in brezen ter dosega globino 970 metrov. Upajo, da bodo prišli več kot 2000 metrov globoko.

TOLMIN > “Povezali smo zahodni sistem Monatip, U bend in Primadono z vzhodnim Sistemom Mig, ki je sestavljen iz M18, M2 - Kavkna jama, M16, Vrtnarije in Vilinske jame,” pojasnjuje izkušen jamar Andrej Fratnik, ki je skupaj z Dejanom Ristićem in Iztokom Možirjem ubral pravo smer. Z rokami so prekopali 30 metrov podora in našli prehod v vzhodni sistem jam.

Povezava ni globoko pod zemljo

V nedrjih Migovca so že leta 2012 povezali sisteme jam in bili rekorderji z najdaljšo jamo v Sloveniji, dolgo 24 kilometrov. “Prejšnjo soboto pa smo ob 10.00 vstopili v Monatip, kjer smo opremili na zadnji akciji odkrito brezno do police, ki nas je pripeljala v fosilno galerijo velikih dimenzij. Po njej smo prišli do podora, ki smo ga do 17. ure prekopali ter se znašli v M18, to je v Jami strgane srajce v vzhodnem sistemu. Od tam se lahko spustiš v M2, to je Kavkno jamo, ali pa v Promenado, to je galerijo, ki je del sistema in se poveže z M 16. Izbrali smo to, zadnjo varianto in bili zunaj okrog 20. ure. Nato smo preko površja prečili nazaj do vhoda v Monatip po nahrbtnike in šli proti planini Kal, kamor smo prispeli okrog 22. ure. Sama povezava je le okrog 150 metrov pod površjem,” je podvig opisal Fratnik.

Prekosili so Postojnsko jamo

Povezava jam na Migovcu je postala cilj, ker so hoteli najti najdaljšo slovensko jamo, dolgo prek 20 kilometrov. “Ko smo to pred tremi leti dosegli, smo prehiteli Postojnsko jamo. Nisem se veliko ukvarjal s podrobnimi raziskavami že odkritih sistemov in raziskovalnimi tabori skupaj z Angleži na Migovcu, ampak me je ves čas gnala želja po povezavi med Primadono in Monatipom. Nekaj časa je to zanimalo naše mlajše jamarje, vendar je njihov začetni elan malo popustil. Zato sem se odločil, da jih potegnem naprej. Večkrat sem hodil z njimi, z nami je bil vedno tudi Andrej Fratnik,” se spominja Ristić, ki je vseskozi vztrajal pri iskanju povezave.

“Jamarstvo je skupinski šport in dosežki so predvsem rezultat vztrajnosti delovanja mladih, starih, prejšnjih in zdajšnjih generacij. Res pa je, da vedno rabiš nekoga, ki vleče,” po dolgoletnih izkušnjah pojasnjuje Fratnik. V globinah Migovca raziskujejo od leta 1974 in danes žanjejo rezultate v svetovnem merilu.

Obupovali, vztrajali in zmagali

Kot pravi, je mnogo kolegov pri zadnji akciji zavrnilo ponudbo, da gredo v jamo, češ da je lepo vreme in da imajo druge načrte. “Žal mi je za nekatere, ki so sodelovali pri raziskovanju povezave, pa zaradi različnih razlogov niso mogli prisostvovati temu uspešnemu zaključku,” razmišlja Ristič. “Izpostaviti moram goričana Maffija, ki je član tolminskih jamarjev, Blaža Trušnovca, ki je idealen za preboje, ker je zelo suh in je bil na zadnjih dveh akcijah z nami,” je skupaj z vsemi, ki so pomagali, ponosen Ristić.

Kot pravi, so ves čas čutili prepih skozi horizontalne ožine: “Vendar ne moreš vedeti ali bo povezava ali ne. Pričakovali smo jo že pred tremi leti, pa ni bilo nič. Od leta 2007 smo opravili okrog 30 akcij. Enkrat je obupaval eden, drugič drugi, pa smo vseeno nadaljevali in prišli do cilja,“ je zadovoljen Ristić. Želja jamarske sekcije je, da bi z raziskovanjem sistema prišli vsaj do globine 2000 metrov.

NEVA BLAZETIČ

---