Vršič: sramota je priložnost

Turisti in ponudniki že dolgo opozarjajo, da je Vršič sramotno slabo urejen. Podobne naravne bisere v tujini negujejo in tržijo. Občini Bovec in Kranjska Gora bosta šli skupaj nad prometni kaos. O predoru pa ni ne duha ne sluha.

BOVEC, KRANJSKA GORA > “Država je bila doslej mačeha do zimskega in poletnega Vršiča,” pravijo turistični delavci, ki na prelazu skrbijo za ponudbo v planinskem domu in informacijski točki. Občini Bovec in Kranjska Gora iščeta rešitve za boljšo urejenost prelaza, pri čemer pa brez države, ki je lastnica ceste, ne bo šlo.

“Tu mimo poleti prehaja na tisoče avtomobilov, na stotine avtobusov, množice kolesarjev in motoristov, planincev ... Slikovit prelaz, ki povezuje Primorsko in Gorenjsko in ima tudi svojo zgodovinsko zgodbo v povezavi s prvo svetovno vojno, predvsem pa je izhodišče v hribe, bi v kakšni drugi državi negovali kot punčico svojega očesa. Toda prelaz Vršič je povsem zanemarjen. Cesta je brez parkirišč, poleti nastaja prometni kaos, redarji se trudijo, kolikor morejo. Sramota!” so ogorčeni turistični ponudniki na Vršiču.

Čeprav so parkirišča na Vršiču neurejena, pobirajo parkirnino. Oba župana sta proti temu, dokler parkirna mesta ne bodo urejena.

Ker se zavedata neurejenosti Vršiča, sta se župana na obeh straneh, bovški Valter Mlekuž in kranjskogorski Jani Hrovat, sestala, da se skupaj lotita izziva. “Veseli me, da je kranjskogorski kolega Hrovat ponovno zavrtal v projekt urejanja Vršiča. Njegova zasnova je že leta 2009 nastala v Občini Bovec. Z veseljem bomo kot partner sodelovali,” soglaša Mlekuž.

Menita, da je treba urediti predvsem parkirne površine na vrhu prelaza in na vsem območju postaviti turistično infrastrukturo, ki bo opozarjala na izjemen zgodovinski pomen te poti čez najvišji slovenski cestni prelaz. Pri njeni gradnji je pod plazom umrlo 300 ruskih ujetnikov.

“Z veseljem ugotavljam, da so tudi predstavniki naravovarstvenih institucij in TNP zamisel podprli z velikim odobravanjem, saj bomo le z njimi lahko dosegli sonaravno umestitev posegov v prostor,” je skupaj s Hrovatom zadovoljen Mlekuž.

“Konceptna ureditev vrha Vršiča sledi osnovni zamisli Občine Bovec iz leta 2009. Smo jo zgolj nadgradili. Ta idejni projekt želimo predstaviti v prvi vrsti naravovarstvenim institucijam, da bi skupaj našli pot do realizacije. Menimo, da bi v naslednji finančni perspektivi lahko črpali denar za Vršič,” pa razmišlja Hrovat.

Čeprav so cesto uvrstili v tretji rang in jo bodo plužili skozi zimo, razen v primeru nevarnosti plazov, na primorski in gorenjski strani ne opuščajo upanja na gradnjo predora oziroma galerije tik pod vrhom.

Projekt predvideva ureditev tako imenovane Ruske ceste, s čimer bi ji dali ustrezen zgodovinski pomen. Bistvena pa je ureditev obstoječih parkirnih površin na vrhu prelaza. Občina Bovec bo v tem projektu sodelovala tudi z ureditvijo razgledne točke Šupca, z informacijskimi tablami pa bi označili vse nekdanje pretovorne postaje

NEVA BLAZETIČ

---