Vlečnica na Lokvah še zdaleč ni upravičila pričakovanj

Konec zimskih počitnic in odjuga sta prinesla tudi zaključek sezone snežnih dejavnosti na Lokvah. Čeprav je letos snega bilo kar precej, je nova vlečnica, ki jo je mestna občina kupila za 20.000 evrov, obratovala le za bora dva tečaja in štiri vikende. Med zadnjimi šolskimi počitnicami je spet mirovala. Upravljalec se brani, da so stroški visoki in da ni dovolj zanimanja šol in vrtcev.

LOKVE > Začetek zimske sezone je obetal več kot v zadnjih letih. Skoraj pravočasno (če izvzamemo teden zamude po snežnih padavinah, ko so urejali priključitev na električno omrežje) se je zavrtela nova vlečnica. Sneg je razveseljeval družine od božično-novoletnih do konca zimskih šolskih počitnic, kar je bilo po lanski zeleni zimi pravo razkošje. Kljub temu je vlečnica delovala le nekaj koncev tedna. “Zaradi visokih zakonskih zahtev in premajhnega obiska so stroški obratovanja žičnice previsoki, da bi jo pognali med delovniki. Kvalificirani žičničarji so prihajali iz Bovca. Obratovali smo štiri vikende, vmes pa za potrebe dveh skupin tečajnikov,” odgovarja upravljavec restavracije in direktor zavoda Gost na planoti Boris Kante, ki je vlečnico v upravljanje dobil na razpisu.

Na bolj dostopne nordijske discipline so se vsaj med zimskimi počitnicami spomnili v lokvarskem društvu Lo-ko, kjer so konec tedna priredili za najmlajše otroke s Trnovsko-Banjške planote tečaj in zaključno tekmovanje.

Sneg je bil, otroci tudi, le vlečnica ni delala

Pričakovanja, da bodo vlečnico, za katero je mestna občina odštela 20.000 evrov, pognali med minulimi zimskimi počitnicami, se niso uresničila. Čeprav so bile razmere v drugi polovici tedna lepe, smučišče, z resda kakšno zaplato trave sem ter tja, steptano, obiskovalci so prihajali. V petek, na primer, jih je bilo 50. Številni so razočarani. A Kante vztraja, da zanimanja ni bilo, prav tako ne ustreznih pogojev za zagon vlečnice.

“Obrnil sem se tudi na župane, naj spodbujajo obisk skupin otrok na Lokvah, a odziva za smučanje skoraj ni bilo. Strogi varnostni predpisi šole odvračajo od organiziranja športnih dni na snegu. V sedanjih razmerah so naši glavni gostje v veliki večini Italijani, ki prihajajo predvsem ob nedeljah na svež zrak in dobro hrano in s tem izkupičkom pokrivamo glavnino stroškov, ki nastajajo z obratovanjem vlečnice. Glede urejanja smučišča in tekaških prog smo omejeni tudi s tehniko. Na voljo imamo le motorne sani, s katerimi se ne moremo prebijati skozi zamete in globok sneg,” se brani in dodaja: “Kot upravljalec denarja za teptalni stroj nimam, brez njega pa temeljito urejanje smučišča in daljših tekaških prog ni mogoče.”

Občina: očitno ni interesa

Teptalni stroj, ki ga je leta 1989 kupil Hit za potrebe turizma, bi prišel še kako prav. A je po letih brez uporabe in vzdrževanja nevozen. To so na Hitu potrdili, niso pa povedali, kje teptalec sploh je.

In kako na dogajanje na Lokvah gledajo v novogoriški občini, ki je nenazadnje vložila kar precej denarja v vlečnico, ki je kljub zasneženi zimi obratovala zgolj občasno? Kot poudarjajo, so bili do tega ves čas skeptični. Sprva je bil na zahtevo mestnega sveta v igri celo nakup 200.000 evrov vredne vlečnice. “Po številnih razpravah z zainteresirano in strokovno javnostjo je bila sprejeta odločitev, da se na Lokvah postavi samo nizkovrvna vlečnica, še vedno pa je obstajal pomislek občinske uprave glede njenega vzdrževanja in delovanja,” odgovarjajo. Kot dodajajo, je Zavod Gost na Planoti, ki je bil izbran na razpisu za najemnika, napovedal, da bo vlečnica obratovala le ob vikendih, med tednom pa le ob predhodni najavi večje skupine.

“Nenehno delovanje vlečnice, tudi med tednom, bi izdatno povišalo stroške, potrebne bi bile tudi dodatne zaposlitve,” pravijo na občini, kjer niso naklonjeni temu, da bi z njo upravljal novogoriški zavod za šport. “Že iz objavljenega razpisa za oddajo vlečnice v najem je razvidno, da potencialnih najemnikov vlečnice na Lokvah, ki bi videli ekonomsko smiselnost zagotavljanja redne smuke v ugodnih smučarskih razmerah in v povezavi z razvojem turizma na Lokvah, žal ni,” so se, kot kaže, že sprijaznili. IGOR MUŠIČ,

MITJA MARUSSIG

---