Vizija za mesto je, denarja še ni

Nova Gorica si prizadeva, da bi v prihodnjih letih dobila denar EU za izoliranje pročelij blokov, obnovo manj urejenih delov mesta, na primer ob železnici, in za trajnostno mobilnost, kar pomeni, da bi ljudje avte končno že puščali v garažah. Glavne cilje so opredelili v trajnostni urbani strategiji mesta, ki so jo predstavili predsinočnjim.

Nova Gorica ima največ avtomobilov na prebivalca. Ena od 
prioritet, ki jih podpira tudi EU,  je zato urejanje prometa in 
spodbujanju z čim manjši uporabi avta. Foto: Leo Caharija
Nova Gorica ima največ avtomobilov na prebivalca. Ena od prioritet, ki jih podpira tudi EU, je zato urejanje prometa in spodbujanju z čim manjši uporabi avta. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Kot so zapisali njeni snovalci, so pred Novo Gorico štirje ključni izzivi: okrepiti vlogo središča ob meji, preiti na gospodarstvo, ki ne temelji na nekaj velikanih, povečati kakovost bivanja in vključevati meščane v skupnost. Za take trajnostne izzive mest je EU oblikovala poseben sklad in 117 milijonov evrov namenila slovenskim mestnim občinam, a če naj jih dobijo, morajo izdelati vsaka svojo trajnostno urbano strategijo.

Ta v grobem opredeljuje, kako ukrepati, in je podlaga za projekte, ki bodo sofinancirani. Hkrati nakazuje, kako se želi mesto razvijati.

V novogoriški upravi so z zainteresirano javnostjo oblikovali strategijo za Novo Gorico s primestjem, ki jemlje v zakup vpetost v širši prostor. Sledil ji bo izvedbeni del, ki bo “dovolj jasno opredelil, katere ukrepe bomo izvajali, kdaj in za koliko,” je povedal župan Matej Arčon. Udejanjeni morajo biti do leta 2023.

Polno je še dela

Dokument za gospodarsko preobrazbo predlaga, da občina bolj celovito zasnuje sistem podpornih storitev za podjetja, se loti prenove degradiranih industrijskih območij v Kromberku in vzdolž železniške postaje. Za večjo kakovost bivanja se je treba usmeriti v izboljšanje učinkovitosti daljinskega ogrevanja, v energetsko prenovo stavb. Na slednjo še čakajo številne šole in vrtci, zlasti pa večina stanovanjskih stavb.

Obenem je za kakovost bivanja ključno uvajanje celovitega sistema trajnostne mobilnosti s širitvijo kolesarske mreže na čelu, nazadnje pa za bolj vitalno mesto avtorji strategije predlagajo, naj se bolje uredi in izkoristi prostore in objekte za srečevanje ljudi in na nov način pristopi k zagotavljanju stanovanj.

“Denar EU bo namenjen le revitalizaciji degradiranih površin, trajnostni mobilnosti, energetski učinkovitosti stanovanjskih sosesk,” je povedala vodja projekte pisarne Andreja Trojar Lapanja. Kot je dodala, je zlasti v okviru revitalizacije mogoče izvesti še kaj drugega, denimo urejati površine za skupnost. Strategija pa obsega več ukrepov, tudi dolgoročne, ki jih omenjeni sklad ne sofinancira.

Je mar mesto osamljen otok?

V razpravi z nekaj ducati udeležencev je bilo med drugim opozorjeno, da se dokument premalo posveča kakovosti zraka v mestu, pogosto zasičenemu s prašnimi delci in z ozonom, in odpadkom. Ni mogoče snovati razvoja mesta, če se ne upošteva, da je tesno povezano s Šempetrom, je bila še ena od pripomb, a kot pravi Lapajnetova, za to obstajajo še drugi mehanizmi in programi.

Novi direktor stanovanjskega sklada Tomica Dumančič je izrazil upanje, da bodo izvedbeni dokumenti več pozornosti namenili stanovanjem. Pomenljive pa so bile besede Livia Semoliča, funkcionarja slovenske skupnosti v Gorici: “Na številnih podobnih predstavitvah vedno gledam en del urbanega aglomerata, na drugi strani (državnem meje, op. a.) pa praznino.” Ponazoril je, kako prihodnost obeh Goric snujejo ločeno.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano