Vipava ni rešitev za sušo

Kmetijci že leta opozarjajo, da v Vipavski dolini ni mogoče načrtovati intenzivne kmetijske pridelave brez namakanja. Kmetje si pomagajo na različne načine, a to je le gašenje požara, opozarjajo. Stroka se boji, da tudi nacionalni program namakanja, ki je v pripravi, ne prinaša potrebnih rešitev.

Kmetje si pomagajo na različne načine, samo da voda pride 
do njive. Foto: Alenka Tratnik
Kmetje si pomagajo na različne načine, samo da voda pride do njive. Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA > Marsikateri pridelovalec v Vipavski dolini si v teh dneh pri zalivanju in škropljenju pomaga z vodo iz reke Vipave in njenih pritokov. V ajdovski in vipavski občini ima vodna dovoljenja približno sto pridelovalcev. Tisti, ki ga niso uspeli dobiti, si pomagajo z odvzemom na črno in tvegajo plačilo kazni.

A črpanje vode iz reke Vipave ima določeno pomanjkljivost, opozarja kmetijski svetovalec Rajko Črv. “Stvar je uporabna v omejenem pasu, na bolj oddaljenih obdelovalnih površinah pa je že problem v dostopnosti in postavitvi cevi. Obstoječe omrežje ne pokrije niti petih odstotkov vseh potreb. Po naših podatkih je zunaj sistema Vogršček z namakanjem pokritih le slabe tri odstotke od približno 2700 hektarov obdelovalnih površin,” pojasnjuje Črv.

Zaman iščejo podtalnico

Tudi razmišljanje, da bo sama reka Vipava s pritoki v tem delu doline dolgoročno rešila problem namakanja, po mnenju Črva, ne zdrži. “Resnega namakanja iz reke Vipave ne more biti, ker ni dovolj pretoka. Naš problem je tudi, da si ne moremo pomagati s podtalnico, kot si na primer lahko pomagajo kmetje v Podravju ali Prekmurju. Mi podtalnice praktično nimamo.”

Zunaj omrežja namakalnega sistema Vogršček je z namakanjem pokritih manj kot tri odstotke obdelovalnih površin

Tako kot ob vsaki dolgotrajnejši suši so znova aktualne tudi pobude, da bi vsaj večjim pridelovalcem omogočili odvzem vode iz hidrantov javnega omrežja. “Vedeti je treba, da javno omrežje s hidranti prvenstveno ni namenjeno odvzemu vode za potrebe kmetijstva. Gre za sistem varstva pred požari, ki mora biti pod nadzorom in stalno delujoč. Nekontroliran odvzem bi lahko povzročil izpraznitev lokalnih rezervoarjev in bi porušil sistem. Pri nestrokovni uporabi se poveča tudi možnost poškodb in drugih težav. Vse to je treba vzeti v zakup, ko se razmišlja o taki rešitvi,” opozarja direktor javnega podjetja KSD Ajdovščina Egon Stopar.

Kaj torej ostane kmetom? “Trenutno praktično nič, razen če se odločijo, da bodo vodo odvzemali na črno. A to ni rešitev za intenzivno kmetijstvo, le gašenje požara. Že leta glasno izpostavljamo, da intenzivne kmetijske pridelave, bodisi vrtnin bodisi nasadov v dolini, ki prinašajo dodano vrednost, ni mogoče načrtovati brez namakanja. Suše se pojavljajo vedno pogosteje, brez namakanja pa tukajšnji kmetje ne bodo konkurenčni,” dodaja Črv.

Načrti še na papirju

Načrti zadrževalnikov na vodotokih, kot sta na primer Vrnivec in Košivec v ajdovski občini, že desetletje ležijo v predalih. Vipavska občina razmišlja o jezovih na reki Vipavi, a dosedanji napori še niso obrodili konkretnih sadov. Je pa zdaj pravi čas, dodaja Črv, da bi se v ajdovski in vipavski občini resno lotili tega vprašanja, saj je v pripravi nacionalni program namakanja Vipavske doline. Trenutno zbirajo pripombe in predloge. Program za naslednjih pet let vključuje namakalne sisteme na območju polja med Velikimi Žabljami in Brjami, na območju Šempasa in tudi Kanala. A kmetijci se že sprašujejo o resnosti namere, saj je v petletnem obdobju za vse tri na voljo le osem milijonov evrov.

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano