Vila Rafut čaka zasebnika z milijoni

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport si obeta, da bo le uspelo dobiti zasebnika, ki bo obnovil propadajočo Laščakovo vilo na Pristavi in jo oživil z ustreznimi vsebinami. Zasebne vlagatelje, ki bi plačali več kot tri milijone evrov vredno obnovo, zdaj iščejo z javnim pozivom. Tudi na mestni občini, ki sodeluje v postopku in bo imela besedo pri izboru, si želijo, da bi našli primernega investitorja.

Vila Rafut Foto: Leo Caharija
Vila Rafut Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Scenarijev, kako rešiti propadajočo Laščakovo vilo na Pristavi (Rafutu), je bilo že veliko, a se noben ni uresničil. Ne ta, da bi jo država obnovila in jo namenila kateri od izobraževalnih ustanov, ne poskus prodaje in niti ideja, da bi jo, podobno kot grad Rihemberk, brezplačno prenesli na novogoriško občino.

Računajo tudi na tujce

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so se zato že leta 2012 odločili, da bodo vilo obnovili v okviru javno zasebnega partnerstva. A javni poziv, s katerim bodo iskali zasebnika, ki bo obnovil vilo, so objavili šele zdaj. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je vse skupaj trajalo tako dolgo, ker so morali najprej izdelati investicijski program, predinvesticijsko zasnovo, konservatorski načrt in idejno zasnovo z grobim popisom del in projektantsko oceno.

Po ocenah naj bi projekt prenove stal tri milijone evrov brez davka, vanj pa sta vključeni tako prenova vile, garaže in vratarnice kot tudi obnova eksotičnega parka, ki naj bo odprt za javnost.

Kot kaže na ministrstvu, ciljajo tudi na tuje investitorje, saj so poziv objavili v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini in arabščini. A javni poziv je šele prvi korak, s katerim le ugotavljajo, ali oziroma koliko zasebnikov je sploh pripravljeno vložiti nekaj milijonov evrov v kompleks vile in parka. “Pogoji, merila in vložki bodo določeni v prihodnjih fazah postopka.”

V vili ne bo mogoče izvajati vsega počez

Katere vsebine bodo v vili, bo seveda odvisno od ponudb oziroma programov, ki jih morajo predstaviti potencialni zasebni partnerji. Če se bodo seveda pojavili. V vili, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, ne bo mogoče izvajati prav vsega. Dovolili bodo trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske in manjše obrtne dejavnosti in storitve javne uprave. Namen obnove je namreč “prispevati k trajnostnemu ohranjanju slovenske kulturne in naravne dediščine ter njenih vrednot in skozi prezentacijo le-teh povečati prepoznavnost in atraktivnost kraja in širše regije,” so potrdili na ministrstvu. Nesramno bogat tujec ali pa sramežljivo premožen Slovenec je, denimo, ne more kupiti, da bi si v njej uredil zasebno rezidenco.

Vila je bila dolga leta “sprehajališče” za povabljene in nepovabljene. Vanjo so večkrat vdrli, razbili ogromno šip, iz notranjosti so neznanci odnesli bolj ali manj vse, kar ni bilo pritrjeno. Kot so nam pred časom pojasnili na ministrstvu, so skušali vilo čim bolj zavarovati in obnoviti najnujnejše. Leta 2010 so za popravilo udrte strehe plačali 12.000 evrov, leta 2013 približno 6500 evrov za odvodnik pri vili, dodatnih 36.100 evrov pa za intervencijska in vzdrževalna dela v parku, lani pa so v kompleks vložili skoraj 49.000 evrov, med drugim za popravilo strehe in zazidavo oken in vhodnih vrat. Kot pravijo, so vlome večkrat prijavili policiji, a učinka ni bilo.

Odločal bo tudi mestni svet

V postopku ves čas sodeluje tudi novogoriška občina, ki je lastnica približno polovice parka. V komisiji, ki bo izbirala, komu bodo, če bodo, zaupali obnovo kompleksa, bo imela svojega predstavnika. “Upam, da se bodo javili interesenti. Želja nas vseh je, da bo park odprt za obiskovalce,” pravi načelnica oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida. Odločitev, ali bo to javno zasebno partnerstvo, bo poleg ministrstva sprejemal tudi novogoriški mestni svet. In kakšne vsebine za vilo si želijo na občini? “O vsebinah je za zdaj težko govoriti. Najprej moramo videti, kaj zasebni investitorji ponujajo. Naš cilj je, da kompleks ne bi več propadal in da bi ga uredili,” odgovarja Marinka Saksida.

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano