Več želja kot prostora in denarja

Brajda je z novim parkiriščem in športnim parkom eno ključnih in zelo obiskanih območij Tolmina. Zato je previdno in usklajeno načrtovanje z upoštevanjem številnih interesov in objektivnih možnosti nujno. Začenja se debata zainteresirane javnosti in stroke, ki naj bi pripeljala do projektne naloge in celovitega dolgoročnega načrta, na podlagi katerega bi se lotevali konkretnih naložb.

TOLMIN > Potreba po celovitem načrtovanju širšega območja Brajde je nastala po rušenju dotrajanih barak, ki jih je nadomestilo veliko parkirišče, ki še ni dokončno urejeno. Poleg tega se odpira vprašanje, kaj narediti s tako imenovanim ležečim nebotičnikom, ki je tako dotrajan, da obnova ne bi bila smiselna. Postopoma pa se bo treba lotiti tudi obnove igrišč in atletske steze v športnem parku. Želje uporabnikov so ambiciozne, toda pri tem bo treba upoštevati zmogljivost prostora in denarne možnosti. Da bi ministrstvo za šport obsežno pomagalo pri konkretnih naložbah, ni prav velikega upanja, ker naj bi bil standard v šolskih telovadnicah visok.

Na Brajdi letno okoli 25.000 ljudi

Tudi na pobudo klubov in društev, katerih člani trenirajo na Brajdi, je Društvo za razvoj in ohranjanje Tolmina Dor pred dnevi pripravilo srečanje zainteresirane javnosti, na katerem so se predvsem načelno pogovarjali, kako z Brajdo, ki jo letno obišče okoli 25.000 ljudi, naprej. “Treba se bo odločiti, kaj bomo naredili z dotrajanim 'ležečim nebotičnikom', ki razmejuje novo parkirišče in športne površine. Športnega parka naj ne bi natrpali, ostal naj bi zelena površina. Premisliti bo treba, katera igrišča in kako bi jih kombinirali za več športov, toda ne na račun kakovosti. Soglašamo, da bodo slačilnice na voljo vsem uporabnikom,” je nekatere dileme izpostavil Branko Velišček,direktor Zavoda za šport, kulturo in mladino, ki z Brajdo upravlja.

Večji del “ležečega nebotičnika” je v lasti krajevne skupnosti, manjši pa AMD. “Je povsem dotrajan, ima salonitno streho, temeljev pa ne. Zdi se nesmiselno, da bi ga za drage denarje obnavljali. Krajevna skupnost nima denarja,” pojasnjuje njen podpredsednik Andrej Vidmar.

Atletska steza je povsem uničena

Vidma med drugim opozarja, da je pri načrtovanju Brajde treba upoštevati tudi potrebe ostale javnosti, turizma in ne le klubov in društev.

Najbolj kritična je atletska steza iz začetka 80-tih let. Je že vsa razcefrana in za tekme neuporabna. Pred njeno prenovo se bo treba odločiti, ali naj ima osem stez za večja tekmovanja ali šest za domačo uporabo. Pred časom so ocenili, da bi za obnovo potrebovali več kot 300.000 evrov. Dotrajana je tudi podlaga na košarkarskem igrišču. Igrišče za in line hokej je začasno. Ali naj bi kakšno igrišče pokrili, je tudi nedorečeno.

NEVA BLAZETIČ

---