• Predsednik republike (v zelenem) med spuščanjem človeške 
ribice v vodo  Bele jame.
    Predsednik republike (v zelenem) med spuščanjem človeške ribice v vodo Bele jame.
    Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč
  • Foto: Ambrož Sardoč

Varstvo proteusa pomeni varstvo nas (foto)

petek, 21. julij 2017, 21:37

“Človeška ribica ni le simbol kraške narave, ki ga občuduje ves svet, z njo si delimo pomemben del naših virov pitne vode,” pravi vodja jamskega laboratorija Tular Gregor Aljančič. Danes so v Vipavi eno vrnili v njeno naravno okolje, pri čemer je sodeloval tudi predsednik republike Borut Pahor.

VIPAVA > Ko so strokovnjaki za jamsko biologijo in jamarji včeraj skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem enega od teh bitij, ki živijo v nedrjih Dinarskega krasa, vrnili v njegov dom, v Belo jamo pri Vipavi, namreč niso hoteli opozoriti zgolj na ogroženost te živalske vrste.

Namen dejanja je bil na glas povedati, da so podzemne vode pri nas, zlasti pod kraškim površjem, vse bolj umazane. “Onesnaženost narašča z intenzivnim kmetijstvom in neurejenim razvojem, ki nista prilagojena prepustnosti kraških tal,” je strnil GregorAljančič. In ker nam ta voda služi za oskrbo, obenem pa je življenjsko okolje proteusa, bi po prepričanju sogovornika “varstvo človeške ribice že zdavnaj moralo postati tudi eno od ključnih vprašanj javnega zdravja.”

Danes je skupaj s šefom države in v spremstvu sodelavcev in drugih v Belo jamo spustil približno 15 let staro dvoživko, najstnika, ki ga je na površje naplavil naliv prvega maja. Obtičal je v tolmunu v potoku Bela na robu Vipave, kjer ga je našel domačin Kristjan Glivar. Šlo je že za tretjo človeško ribico, na katero je naletel v strugi, kjer voda hitro presahne.

“Po vsakem nalivu prečešem približno sto metrov struge ob izhodu iz jame.” Od tam po vsakem močnem dežju prihrumi voda in kot je povedal Aljančič, je zaradi klimatskih sprememb danes bolj verjetno, da tedaj iz jam naplavi katerega od proteusov, ki na površju nato pogine ali pa ga pojedo plenilci.

Če živalico, ki je tudi eden od slovenskih simbolov, kdo pravočasno najde in ravna tako, kot je zaželeno, pa jo pridejo prevzeti iz jamskega laboratorija Tular, ki deluje v okviru državnega zatočišča za prosto živeče živalske vrste. Človeško ribico morajo najprej dati v karanteno, da bi preprečili širjenje bolezni rob in dvoživk s površja v jame na ostale proteuse, nato jo zdravijo pod vodstvom veterinarja Zlatka Goloba. Na koncu morajo skrbno izbrati jamo in žival vrniti natanko v njeno izvorno populacijo, da ne bi, kot je dejal Aljančič, mešali genetske raznovrstnosti posameznih skupin. In točno to so danes naredili na robu Vipave, kjer je tudi predsednik Pahor pomagal opozoriti na ta naravovarstveni problem.

“Pa nisem vedel, da obstaja SOS - telefon za reševanje človeške ribice,” je med drugim dejal predsednik in s tem opozoril, kako je treba ravnati ob najdbi na površje naplavljenih. Strokovnjaki svetujejo, da se tedaj pokliče na telefon SOS Proteus 031 804 163 ali center 112, da se žival čim prej prestavi v čisto posodo z vodo, če je na suhem; da se jo dotika le izjemoma in s čistimi rokavicami ter nežno; in da se posodo do oddaje zatočišču postavi v temo pri temperaturi med pet in 15 stopinj Celzija.

AMBROŽ SARDOČ


Povej naprej: