V zaledju soške fronte je vrvelo

Zajetni knjigi Črni Vrh med Avstro-Ogrsko je botrovalo osem avtorjev. V nedeljo so jo s kulturno bogate prireditve pospremili med bralce v spomin na vse žrtve prve svetovne vojne.

Spominski dan so obogatili  pevci (na fotografiji zbor za ohranjanje tradicij dragonarskega polka), godci, plesalci in govorniki Foto: Saša Dragoš
Spominski dan so obogatili pevci (na fotografiji zbor za ohranjanje tradicij dragonarskega polka), godci, plesalci in govorniki Foto: Saša Dragoš

ČRNI VRH > Na pobudo domačina Ivana Rudolfa, lastnika vojnega muzeja in vnetega raziskovalca vojnega časa, se je v arhive in spomine zakopalo osem avtorjev in na 311 straneh osvetlilo dogajanje na planoti in v svetu v času Avstro-Ogrske. Poudarek je na dogajanju v prvi svetovni vojni, katere spominu so delo posvetili. Prav tako tudi nedeljsko slovesnost, s katere so knjigo pospremili med bralce.

Črni Vrh v zaledju soške fronte je imel med vojno pomembno vlogo. V njem so bile nameščene zaledne enote, skladišča in okrevališča. Skozenj je vodila osrednja preskrbovalna pot za avsto-ogrsko vojsko v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Iz Logatca so ruski ujetniki tam zgradili ozkotirno železnico. “V Črnem Vrhu ne prej ne potem ni bilo tako živahno,” je povedala Anka Vončina, ena od osmih soavtorjev knjige.

Čas Avstro-Ogrske in vojne so osvetlili v širšem svetovnem kontekstu in se osredotočili na celovito podobo tedanje planote. Doživeto branje so zgodbe boja za preživetje tukajšnjih ljudi, ki jih je Dragica Čuk Novak zapisala po pričevanjih domačinov. Možje so bili kakopak vpoklicani v vojsko in 57 se jih z bojišč ni vrnilo. Spominsko mesto so dobili v knjigi. Ostali, z zgodovinarjem Dejanom Coljo in župnikom Srečkom Vončino na čelu, so se zakopali v arhive in del dokumentov in fotografij, ki jih v knjigo niso uvrstili, razstavili.

Knjigo so med bralce pospremile kulturne skupine s planote in sosednje Vipave. Vanjo naj bi iz ujetniki iz Črnega Vrha skozi predor zgradili običajno železnico, a se je vojna prej končala. Železnica, tudi prej omenjena ozkotirna (drugi krak je bil speljan v Idrijo), po prepričanju mnogih največja posebnost vojnega časa v teh krajih, je utonila v pozabo.

Do nedavnega, ko so se jo v Črnem Vrhu na pobudo Ivana Rudolfa odločili priklicati iz pozabe, kot pričo trpljenja ruskih ujetnikov in sočasno zavidljivega tehničnega znanja njenih snovalcev. S pomočjo projekta LAS naj bi Črnovrščani v prihodnjih letih vsaj del te proge uredili tako, da bo na ogled obiskovalcem planote.

Poln trg ljudi, med njimi mnogih v opravah iz prve vojne, ki so se veselili izdaje knjige, je potrdil, da ostaline vojne na planoti lahko postanejo turistična uspešnica. SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano