V taboru ni elektrike in demokracija ne deluje
Goriška
23. 04. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 03.11
Rod soških mejašev, ki združuje 170 tabornikov in tabornic z ožjega goriškega območja, praznuje te dni 60-letnico delovanja. Otroci se v taborniških vrstah naučijo samostojnosti, bivanja v skupnosti, strpnosti do drugih, reda in discipline ter cele vrste koristnih taborniških veščin.
Goriški taborniki iz Roda soških mejašev bodo letos že
dvanajstič taborili ob reki Krki. Foto: Rod Soških Mejašev
NOVA GORICA
>
“Na žalost opažamo, da so psihomotorične in ročne spretnosti pri otrocih vsako leto slabše. Starši vse bolj upoštevajo in cenijo naše aktivnosti tudi zato, ker ugotavljajo, da postanejo otroci pri nas bolj samostojni in znajo, v primerjavi z ostalimi, bolje poskrbeti zase,” o pomenu in vlogi tabornikov danes pove Vojko Vičič, starešina Roda soških mejašev.
Rod te dni praznuje 60-letnico delovanja. Trenutno je vanj vključenih okrog 170 tabornikov. Največ je najmlajših, starih od sedem do enajst let. Odraslih, starejših od 18 let, je v Rodu soških mejašev približno štirideset.
Glavne aktivnosti roda so sorodne taborniškim nasploh, to pomeni taborjenja, zimovanja in druge večdnevne dejavnosti. Vsak mesec se potrudijo organizirati vsaj eno akcijo za posamezno starostno skupino, vsak teden pa potekajo redna srečanja za njihove člane na osnovnih šolah.
Taborniki so predvsem vzgojna organizacija
“Narava, šotor, ogenj, lokostrelstvo in tako naprej so prvo, na kar ljudje pomislijo ob besedi taborniki, predvsem pa smo taborniki vzgojna organizacija. Otroci se pri nas naučijo samostojnosti, bivanja v skupnosti, strpnosti do drugih, reda in discipline,” še pove Vičič. Doda tudi, da se otroci na taborjenjih, seveda pod nadzorom, učijo rokovanja s sekiro in žago. Nekateri na taborjenju prvič vidijo, kako se prižiga vžigalice. Poleg tega se učijo raznih vozlov, kurjenja ognja, preživetja v naravi, uporabe vrvi, kladiva in podobno.
“Dejstvo je, da na taborjenjih demokracija ne deluje. Obstaja določena hierarhija. Točno se ve, kdo je vodja, kdo je za kaj zadolžen in pri tem se izkaže, da otroci radi prejemajo in izpolnjujejo ukaze,” še pojasni Vičič.
Pri tabornikih se pridobivajo veščine z različnih področij. Vseh je preko sto. Gre za stopnjevalni program skozi celo taborniško življenje.
Prenosni telefoni na taborjenjih niso zaželeni, a ker staršem ne morejo prepovedati, da bi jih otroci vzeli s seboj, se proti “motečim napravicam” borijo na svojevrsten način:
“Že na prvi dan taborjenja pripravimo delavnico, na kateri vsak naredi škatlico za svoj mobitel in ga tja spravi. Na taborjenjih tudi ni elektrike, da bi jih lahko polnili,” še pojasni in doda, da otroci mobilnih telefonov na taborjenju niti ne pogrešajo, saj jih s celodnevnimi aktivnostmi polno zaposlijo.
Razstava, zbornik, taborniški dan ...
Ob jubileju so “mejaši” pripravili kar nekaj dogodkov. V trgovinah in lokalih ob Bevkovem trgu je do 4. maja na ogled razstava fotografij s taborjenj in drugih aktivnosti.
To soboto bodo uradno odprli taborniško hišo v Čepovanu, ki so jo že leta 1999 dobili v najem od občinskega stanovanjskega sklada, vsa ta leta pa so jo počasi obnavljali in opremljali. Sprejme lahko trideset ljudi, ob njej pa je dovolj prostora tudi za postavitev manjšega tabora.
28. aprila bodo mejaši v kavarni Gallus predstavili zbornik, v katerem je zaobjetih vseh 60 let delovanja, 30. aprila pa bo v borovem gozdičku Taborniški dan. Celodnevno dogajanje se bo začelo že dopoldne s taborniškimi delavnicami, zvečer pa bodo prižgali še kres.
NACE NOVAK