V spomin: Branko Jerkič (1925-2016)

Tiho je v začetku avgusta od nas odšel partizan in slavni komandant, generalpolkovnik Branko Jerkič, nosilec partizanske spomenice 1941.

Rodil se je v Dobravljah v Vipavski dolini 5. avgusta 1925. Skupaj s starši se je pred fašističnim nasiljem umaknil v tedanjo Jugoslavijo. V Mariboru je dokončal osnovno šolo in nižjo realno gimnazijo. Pri Sokolih se je navzel napredne miselnosti. Ob zasedbi Nemcev se je družina sprva umaknila v Dobravlje in zatem v Kočevje. Šestnajstletni mladenič je z drugimi začel zbirati orožje in vojaško opremo. Sprejet je bil v SKOJ. V začetku leta 1942 je stopil v partizanske vrste in se bojeval na območju Kočevja in Bele Krajine. Spomladi 1943 je prišel na Primorsko. Po razpadu Italije je postal pomočnik komandanta 2. brigade VDV. 1. maja 1945 je sodeloval v bojih za osvoboditev Trsta. Kot partizana sta ga odlikovala osebni pogum in poveljniška preudarnost.

V okviru tedanjega Knoja je prevzel odgovorno nalogo varovanja meje kot poveljnik obmejnega bataljona na meji z Madžarsko in na meji s tedanjim Svobodnim tržaškim ozemljem. Leta 1953 je odšel na šolanje za častnika enot protiletalske obrambe v Zadar, od tam pa v Zagreb za načelnika štaba divizije. Leta 1958 je postal član zvezne komisije za dobave orožja iz ZDA. Ob napotitvi jugoslovanskega kontingenta v mirovne sile OZN na Sinaju je Branko Jerkič postal stalni član osrednjega poveljstva mirovnih sil kot predstavnik Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je postal komandant slavne 14. proletarske divizije JLA v Postojni, kjer je pridobil tudi čin generalmajorja.

Leta 1973 je postal poveljnik Teritorialne obrambe Slovenije. Z njim je povezana temeljita organizacijska, predvsem pa kadrovska in vsebinska prenova TO v naši republiki. Jeseni leta 1980 je postal poveljnik 9. armade, ki je zajemala skoraj celotno območje Slovenije. Leta 1991 je skupaj s slovenskimi generali obsodil protinarodno početje svojih kolegov v Beogradu. Po osamosvojitvi pa se je zavzeto bojeval za pravice in dostojanstvo pripadnikov JLA, ki so ostali v Sloveniji. Po upokojitvi je deloval v stanovski organizaciji Zvezi rezervnih vojaških starešin kot njen predsednik. Bil je zelo aktiven pri povojni obnovi in izgradnji naše domovine. S svojimi vojaki je sodeloval pri gradnji vodovodov v Postojni, Mirnu in kraškem vodovodnem sistemu, pri gradnji cest in razvoju primorskih podjetij (MIP, Fructal, Mlinotest).

Za sodelovanje v NOB in povojni graditvi je bil odlikovan s trinajstimi visokimi odlikovanji, med njimi tudi z nekaj tujimi. Za mnoge je bil naš Branko naš general.

VLADIMIR KRPAN

---