V spomin: Andrej Frančeškin (1939 - 2016)

Pred kratkim smo se na pokopališču v Stari Gori poslovili od Andreja Frančeškina. Njegovo življenjsko pot sta zaznamovali vojna in revščina. Z željo po izobrazbi je že pri desetih letih odšel iz domače Kostanjevice na Krasu v dijaški dom v Skriljah in nižjo gimnazijo v Dobravljah. Tako je pričel svojo dijaško in študentsko pot, ki ga je kasneje vodila na gimnazijo v Novi Gorici in na študij psihologije in filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti.

O tem obdobju je zapisal: “Nam dijakom tistega časa je bilo seveda hudo, ko smo morali zapustiti topel dom in se znajti v tako neprijaznih okoliščinah, ki smo jih pogosto doživljali kot krivice. Veliko smo pretrpeli, vendar ne smemo pozabiti: trpljenje je del zorenja.” Na gimnaziji je spoznal bodočo ženo Janko, s katero sta si kasneje skupaj ustvarila družino.

Za študij psihologije in filozofije se je odločil, ker se je hotel poglobiti v človekovo osebnost. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi je prišel v Novo Gorico in se posvetil poklicnemu usmerjanju mladih in zaposlovanju. Sodeloval je z Oskarjem Kogojem pri vsebinskem oblikovanju otroških igrač, raziskoval nadpovprečno nadarjene učence in jih usmerjal v izbiri poklica. Generacijam mladih je svetoval v njihovi poklicni usmeritvi. Opravil je vrsto raziskav, povezanih z izobraževanjem in zaposlovanjem. Izsledke je objavljal v raznih revijah in sodeloval na strokovnih srečanjih psihologov v Ljubljani, Moskvi, Sisku, Skopju in Portorožu. Vrsto let je vodil regionalni zavod za zaposlovanje v Novi Gorici. Njegovo vodilo pri delu je bilo: pomagati razviti človeške potenciale in jim najti ustrezno delo!

Ni se zadovoljil z doseženim, svoja spoznanja je dopolnjeval in poglabljal ter iskal nove metode znanstvenega ugotavljanja človekovih sposobnosti in značajskih lastnosti. V ta namen je izdelal kombinacijo testov z računalniško podporo za objektivni izbor kadrov, s katerimi je pomagal pri izboru vodilnih kadrov v podjetjih in ustanovah v Sloveniji. Njegov inovativni pristop je dajal zelo dobre rezultate in Andrej je upal, da bo svoje dolgoletno študijsko delo izdal v knjigi, a ga je, žal, smrt prehitela.

Andrej je bil človek z bogatim znanjem s področja psihologije in družbenih ved. Znal je tehtno utemeljiti svoja razmišljanja. V družbi ni rad govoril o sebi, svojem delu in uspehih, raje je poslušal druge. Ni bil pristaš površnih črno-belih ocen dogajanj, temveč je vedno iskal globlje razloge in tako odpiral drugačne, njemu svojstvene poglede na svet in družbo.

JOŽE ŠUŠMELJ

---