V desetih dneh na štop obiskal kar 31 držav

Svetovni popotnik Miran Ipavec iz Kanala je svojo več kot 30 let dolgo avtoštoparsko kariero nedavno obogatil s prav posebnim rekordom: v zgolj desetih dneh je na štop obiskal kar 31 držav. Z dvignjenim palcem je prepotoval 7450 kilometrov, pri tem pa zamenjal kar 88 vozil. “Mislim, da še dolgo nobenemu ne bo uspel takšen podvig,” je ponosen Ipavec.

 Da mu je uspelo postaviti rekord, se mora Miran Ipavec 
zahvaliti predvsem Poljakom in Romunom, ki so mu radi 
ustavili in ga vzeli s seboj v avto. Foto: Osebni Arhiv Mirana Ipavca
Da mu je uspelo postaviti rekord, se mora Miran Ipavec zahvaliti predvsem Poljakom in Romunom, ki so mu radi ustavili in ga vzeli s seboj v avto. Foto: Osebni Arhiv Mirana Ipavca

KANAL > Svojo najnovejšo štoparsko avanturo je 1. aprila začel na severu Evrope, na Finskem, kamor je - kakopak - pripotoval na štop. “Moj cilj je bil, da v desetih dneh na štop obiščem 30 držav, članic Združenih narodov. No, na koncu mi jih je uspelo obiskati 31, če štejem še Kosovo, ki sicer uradno ni članica ZN, a ga je Slovenija priznala. In prav Kosovo se je od vseh držav, ki sem jih obiskal, izkazalo za štoparjem najbolj prijazno državo,” pove Miran Ipavec.

S Finske do Grčije, od tam do Belgije in vse do Švedske

Iz Helsinkov ga je pot prvi dan vodila skozi tri Baltske države - Estonijo, Latvijo in Litvo. Drugi dan je čez Poljsko, Slovaško in Madžarsko prišel v Romunijo, skočil na hitro čez mejo še v Ukrajino in se naslednji dan prek Romunije spustil vse do juga Srbije. Četrti dan je najprej obiskal Bolgarijo, nato štopal po Makedoniji, vmes skočil še do Grčije in uspešno prištopal do Kosova. Peti dan je potoval po Albaniji, šesti dan pa je že skoraj obupal v Črni gori. “Tam je bilo najtežje. Za manj kot 200 kilometrov sem potreboval kar neverjetnih 25 ur.”

Naslednji dan je ob jadranski obali prepotoval Hrvaško, vmes skočil še v Bosno in Hercegovino in štopanje zaključil v Sloveniji. Osmi dan je s Kozine najprej štopal v Italijo, Italije, se vrnil nazaj in jo prek Ljubljane ubral do Avstrije. V Salzburgu je zavil proti vzhodu in prečkal mejo s Češko, se vrnil nazaj do Salzburga, skočil še do Nemčije in nadaljeval pot skozi Avstrijo do Lichtensteina. Predzadnji dan je skozi Švico, Francijo in Luksemburg prišel do Belgije, zadnji dan pa iz Bruslja prek Nizozemske in Danske do Švedske.

S pomočjo Poljakov in Romunov do rekorda

“Od Helsinkov na Finskem do Malmoja na Švedskem sem na štop naredil 7450 kilometrov, vmes pa obiskal še 29 drugih držav. Vsega skupaj - vključno s potjo do Helsinkov in iz Malmoja nazaj domov - sem preštopal 11.600 kilometrov. Kar ni slabo za 17 dni, kajne?” se nasmehne Ipavec, ki je ponosen na to, da ni v tem času naredil nobene večje “štoparske” napake. “Včasih se ti zgodi, da čakaš prevoz na napačni bencinski črpalki in tam obtičiš tudi ves dan ... No, tokrat sem imel - če izvzamem Črno goro - res srečo,” je zadovoljen.

Da mu je uspelo postaviti rekord, se mora zahvaliti predvsem Poljakom in Romunom, ki so mu radi ustavili in ga vzeli s seboj v avto. “Pa ne le na Poljskem in v Romuniji, tudi po drugih državah, ki sem jih obiskal.” In če se je Kosovo izkazalo kot do štoparjev najbolj prijazna država, si neslavno mesto prav na dnu lestvice po Ipavčevih izkušnjah delita Švedska in Črna gora. “Tam dobiti štop je že prav čudež. Vozniki sploh ne ustavljajo,” ne more razumeti.

Kje so meje avtoštopa?

Ipavčev štoparski podvig že odmeva po raznih štoparskih forumih. Ob številkah o preštopanih kilometrih, številu obiskanih držav in časovnem okvirju, v katerem mu je vse to uspelo, so z ušesi zastrigli predvsem tisti, ki v avtoštopu tekmujejo. “Tako imenovani tekmovalni avtoštop že skoraj dve desetletji prakticirajo v Rusiji in Latviji, drugod po Evropi pa še ni tako uveljavljen. Tudi sam ga doslej nisem poznal,” priznava. Kot pojasnjuje, ga v tovrstno štoparsko avanturo ni gnala tekmovalnost, ampak želja, da bi na poseben način okronal polna tri desetletja svoje štoparske kariere, v kateri si je nabral že skoraj 330.000 kilometrov ter seveda veliko štoparskih izkušenj. “V resnici me zanima, kje so meje avtoštopa,” zaključuje.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano