V Posočju so kurili lesene ostanke v potresu porušenih hiš

Kresovanje ima v Čezsoči že skoraj polstoletno tradicijo. Nekoč so za kres več tednov zbirali čim večje pnevmatike, po potresu so skupaj spravljali lesene ostanke iz podrtih hiš, zadnja leta pa predvsem vejevje, ki ostaja po poseku drevja v bližnjih gozdovih agrarne skupnosti.

Je eden redkih prijavljenih kresov v Posočju, ob katerem pripravijo tudi zabavo z glasbo. H kresu prihajajo od vsepovsod.

Fantje iz turističnega društva Čezsoča so z udarniškim delom in s pomočjo mehanizacije začeli les spravljati v kopo že včeraj pod večer. Danes ob 19. uri bo pri nekdanjem smučišču Naklo vse pripravljeno za eno večjih tradicionalnih kresovanj v Posočju. Izpeljali ga bodo v vsakem vremenu. Kot so povedali na upravni enoti, imajo zelo malo prijav za kresovanje, med drugim še v Soči in pri kampu Rut v Svinu. “V glavnem pa po vaseh kresov ne prijavijo, saj je s tem veliko dela in na koncu jim jo lahko zagode že dež,” ugotavlja vodja oddelka za upravne notranje zadeve na tolminski upravni enoti Milena Brešan.

“Skupaj spravljamo odpadni les s suhimi smrekovimi vejami, ki ostajajo po poseku. S tem opravimo dve deli na en mah, čistimo gozd in pripravljamo kres. Če bi se odločali za lepšo, toda zahtevnejšo piramido, bi morali les zbirati že veliko prej. Kres bo kot vsako leto visoko gorel, če bo le vreme dopuščalo,” se nadeja predsednik turističnega društva Ivica Pejić. Kot pravi, bodo morali prizorišče zavarovati, redarji bodo skrbeli za varnost celotne prireditve, na kateri bo glasbo vrtel DJ Simonai, gasilci bodo bdeli pri odprtem ognju. Doslej nesreč ni bilo.

Bovški župan Valter Mlekuž, doma iz Čezsoče, kjer je bil dolga leta tudi predsednik turističnega društva, se spominja, da je že kot otrok v začetku sedemdesetih let pomagal starejšim pri pripravljanju kresa: “Takrat smo bili še neekološki, tekmovali smo, kdo bo našel čim večjo gumo in jo po strmini navzgor spravil do kresa. Takrat smo kres postavljali višje v bregu, da se je bolj daleč videl, saj smo prav tekmovali, kateri bo višji. Zdaj je zaradi dostopnosti ob vznožju in seveda povsem ekološki. Kresovanje je bilo vedno nepozabno doživetje z druženjem celotne vasi in okolice, na katerega smo se pripravljali več tednov.”

Kot se spominja, je vmes ta običaj delno zamrl, ponovno pa so ga obudili v času, ko je TD vodil Mlekuž. Od takrat dalje je vse uradno. Materiala jim ni manjkalo, zlasti po potresu, ko so les zbirali po ruševinah in v poškodovanih hišah ter s tem pomagali pri čiščenju vasi.

Glede na to, da je društvo s 60 člani zelo aktivno - med drugim pripravljajo najbolj obiskano etnološko prireditev v Posočju -, Kmečke igre, ni strahu, da bi pri njih kresovanje zamrlo.

NEVA BLAZETIČ

---